Vir: Envato.comBil je čisto običajen dan. Otroke smo komaj spravili nazaj v hišo, jih uredili za spanje in sin je, še preden smo ugasnili luči, na hitro nekaj prebral iz knjige. Ponavadi stvari obdrži zase, tokrat pa je bil tudi sam navdušen in je želel nove informacije deliti z menoj.
“Mama, veš, zakaj Zemlja potrebuje Luno? Luna upočasnjuje vrtenje Zemlje. Če je ne bi bilo, bi bili dnevi dolgi le pet ur! Še nekaj piše: Brez lune ne bi bilo letnih časov oz. bi vročina brez prehoda prešla v leden mraz. In še ena zanimivost: Če ne bi bilo Lune, bi v Zemljo pogosteje trčili meteoriti.”
Priznam da teh podatkov nisem poznala.
Do takrat sem na Luno gledala predvsem kot na nebesno telo, ki nam osvetljuje nebo, vpliva na plimo in oseko, in je bilo pomembno za stare kulture pri merjenju časa. A te informacije so me nepričakovano ponesle v čisto drugo razmišljanje: je sploh mogoče, da bi bil naš svet eno samo naključje?
Miljarde let so pretekle, da si na svet prišel ti
Koliko (ne)popolnosti se je moralo zgoditi, da je nastalo vse to, kar je danes. In koliko časa je moralo preteči, da je prišlo v obstoj.
13,8 milijarde let je od velikega poka. Od nastanka Zemlje in Lune 4,5 milijarde let, ko je nek planet v velikosti Marsa trčil v našo zgodnjo Zemljo in povzročil, da se je okoli nje oblikoval žareč obroč staljene kamnine. Iz njega je nastala Luna.
Torej, en samcat trk planeta – eden od milijonov mogočih v vesolju – je povzročil, da so nastale dodatne okoliščine, ki nam danes omogočajo življenje. Da Zemlja ni preblizu Soncu in ne predaleč. Da ima ravno pravšnjo atmosfero, temperaturo, magnetno polje. Da ima satelit – Luno -, ki jo ščiti in uravnava.
Brez Lune torej ne bi bilo življenja, kot ga poznamo. In s tem najbrž niti mene niti tebe.
Kaj je človek, da se ga spominjaš?
Nek neznani pesnik si je to vprašanje zastavil že pred več kot tremi tisočletji. Ko je ponoči zrl v Luno in zvezde, je zapisal: “Ko gledam Tvoja nebesa, delo Tvojih prstov, Luno in zvezde, ki si jih postavil: Kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da skrbiš zanj?” (Ps 8,4–5)
Na to vprašanje je pred leti preprosto, a globoko odgovoril naš profesor teologije: “Če Bog ne bi mislil nate, te sploh ne bi bilo.”
Ista Misel, ki je ustvarila nebo in zemljo, je ustvarila tudi nas – in neprenehoma misli na nas. Zato nismo “osamljen otok”, ki je nastal po naključju, temveč dolgo in skrbno pričakovani. Tako kot Luna.
Nisi slučaj. Tukaj si z namenom.
Moj sedemletni sin je tisti večer morda hotel samo prebrati zanimivost iz knjige. A s tem je zame nevede odprl vrata v razmislek, kako vse vesolje deluje v ritmu, ki ga je določila Ljubezen. Vsaka zakonitost, vsak planet, tudi Luna – vse to, da bi lahko obstajala ti in jaz.
Gregor Čušin: “Bog se nikomur ne vsiljuje. On šepeta.”
Nada Zupančič: Ko še pri 40-ih živiš mimo sebe
Dr. Alenka Rebula: “Kadarkoli nas nekaj globoko razveseli, sprosti ali vžge, je to govorica našega bistva”
Mag. Miran Možina: Si upam biti ranljiv?
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
