Za kaj smo se trudili zadnje dni?

Začenja se – 8. festival družin na Otočcu je končno tu! Popoldne že pričakujemo prve družine s šotori. Da smo do tega trenutka prišli, pa je bilo potrebnega veliko truda. Kaj vse je zadnje dni počela pripravljalna ekipa?

Čeprav so včeraj labodi na Otočcu še čisto mirno plavali (v naslednjih dneh bodo imeli malce manj miru, a precej več družbe), pa je bilo manj mirno in zelo živahno v pisarni iskreni.net na Nazorjevi v Ljubljani.

Celotna ekipa pa je skrbela še za tisoč drobnih podrobnosti, da bi za skoraj 400 prijavljenih družin v naslednjih treh dneh vse kar najbolj gladko teklo.Telefonski klici so brneli preko celega dne, kapljali so maili, prihajala nova in nova vprašanja, celotna ekipa pa je skrbela še za tisoč drobnih podrobnosti, da bi za skoraj 400 prijavljenih družin v naslednjih treh dneh vse kar najbolj gladko teklo.

Nekaj članic ekipe, ki pripravlja festival, je razkrilo, s čim vse so se ukvarjale v teh zadnjih trenutkih priprav in česa se na festivalu najbolj veselijo …

Zakaj je imela Polonca težke veke?

Vodja festivala družin, Polonca Sokol, je bila včeraj neprestano v pogonu od zgodnjega jutra do 22. ure zvečer. Čeprav se že več kot mesec dni trudi, da preko Facebooka, spletne strani, s plakati, zloženkami, maili, oglasi, članki vabi družine na festival, je včeraj sprejela še povabilo v oddajo na TV Golica in tudi tam spregovorila o vsem, kar se nam v naslednjih dneh obeta. Po nastopu v oddaji seveda ni bilo časa niti za kratek oddih, saj so jo med drugim že čakale naslednje stvari:

•  zadnja dogovarjanja s sponzorji,
• prevzemanje promocijskega materiala,
• skrb za transparente in stojnice,
• usklajevanje prevoza opreme s kombijem,
• nabava sokov in piva za bar,
• organizacija nabave hrane za zajtrk,
• pisanje, tiskanje in plastificiranje cenikov,
• uskladitev zaključka prijav in pošiljanja vstopnic,
• pisanje informacij in novičk za spletno stran …

Polončin delovni kotiček včeraj zvečer 

Vse to in še več je do 22. ure uspešno opravila, potem pa priznala, da veke le še težko drži odprte – »tudi zaradi pudra, ki je še od jutra ostal po televizijskem nastopu,« se je zasmejala in dokazala, da ji energije za smeh in šale ne zmanjka tudi po takšnem dnevu. Kaj jo drži pokonci? Česa se posebej veseli?

Veselim se odzivov družin, ki doživijo, da ti festival res nekaj da.»Zavedam se, da je program dober, in čutim, da bo lahko ljudi zares premaknil. Veselim se njihovih odzivov, tistega občutka, ko potem povedo; ‘Bili smo prvič, pa bomo še prišli.’ Ali pa »Prišli smo že 8. in vsakokrat uživamo na polno!’ Ker doživijo, da ti festival res nekaj da.«

Kaj iz programa pa jo posebej mika? »Zorbing!« izstreli v smehu, potem pa še doda, da težko izbere od tolikih stvari, da pa z veseljem pričakuje tudi nastop Urška banda in maše, ki je vedno nekaj posebnega in tudi besede duhovnika Simona Potnika jo vedno nagovorijo. Zaradi hčerke Julije pa se še posebej veseli srečanja z lipicanci.

Klavdijini kombinatorični izzivi

Klavija Kralj ima na skrbi skoraj 100 prostovoljcev, ki bodo tudi letos dali poseben okus in dušo celotnemu festivalu. Presenetilo jo je, kako odzivni in pripravljeni so bili vsi, ki so sprejeli povabilo k sodelovanju: »Nekateri so sami povedali, za kaj bi lahko poskrbeli, dajali so ideje in pobude, drugi so potrebovali le malce usmerjanja.«

Za kaj vse pa bodo na festivalu skrbeli prostovoljci? »Vse od zdravnika, povezovalcev programa pa do redarjev, razdeljevalcev hrane, animatorjev otrok bodo prostovoljci. Pripravilo bodo taborni prostor, postavljali šotore, ogenj, progo preživetja, družinska tekmovanja …«

Vse od zdravnika, povezovalcev programa pa do redarjev, razdeljevalcev hrane, animatorjev otrok bodo prostovoljci. Pripravilo bodo taborni prostor, postavljali šotore, ogenj, progo preživetja, družinska tekmovanja …Med prostovoljci so člani družin, veliko pa je tudi mladih, predvsem skavtov, pa mladi za Kristusa, ki bodo pripravili večerno in nočno adoracijo, nekateri mladi pa so se kar sami ponudili za pomoč, potem ko so doživeli delavnice Teologija telesa za mlade pri iskreni.net. Nekaj deklet iz Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu je tako že sredi tedna prihajalo pomagat v pisarno, drugi bodo pomagali na festivalu. Klavdijo je prijetno presenetil fant, ki je pravkar končal srednjo zdravstveno šolo in je pripravljen skrbeti za prvo pomoč prvi večer, v naslednjih dneh pa pomagati zdravniku.

Seveda usklajevanje tako velike in raznovrstne ekipe terja veliko komunikacije in s tem se je Klavdija ukvarjala te dni. Pa še s prav posebnimi kombinatoričnimi nalogami, da bi čim bolje izkoristila pripravljenost, čas in talente vseh. Pri drugih ekipah je preverjala, koga, kaj in kdaj kje potrebujejo, ob tem pa skrbela še za podrobnosti, kot je prevoz mladih z železniške postaje do prizorišča.

Najbolj si želi, da bi lahko vsakdo opravljal svoje delo z veseljem in ob njem čutil, kako pomembno je za celoto – pa tudi, če gre le za skrb za urejena stranišča.

Na festivalu se veseli prijetnega programa, še bolj pa vseh ljudi, ki jih je s svojim povabilom uspela navdušiti in privabiti: »Nekateri so se prvič opogumili in odločili, da svojim otrokom omogočijo noč v šotoru. Malce lažje jim je, ker vedo, da bodo tu prostovoljci, ki jim bodo lahko pomagali postaviti šotor, za hrano bo poskrbljeno …« Veseli se tudi Urška benda, morda bo uspela pogledati del Čušinove predstave, predvsem pa si želi preživeti nekaj kakovostnega časa s hčerkama, saj je v dneh pred festivalom za to manjkalo časa.

Prosotovljke so prihajale pomagat v pisano že sredi tedna

Koga se veseli Urška?

Veselim se srečanja z družinami in donatorji, s katerimi sem sicer v stiku le preko telefona in maila. Vodje pisarne iskreni.net, Urške, včeraj do večera sploh nisem uspela dobiti na telefon, pa čeprav je cel dan preživela ravno ob telefonu. A prednost so imeli udeleženci festivala, ki so zastavljali kup vprašanj, deževale so prijave, ki jih je bilo zadnji dan še posebej veliko, ob tem pa je skrbela še za izdajanje računov, pripravljala kupone za hrano …

Čeprav so jo zadnji dnevi ob nosečniškem trebuščku že malce utrudili, pa se vendarle veseli tudi dela na info točki na festivalu: »Rada sem v stiku z ljudmi, posebej pa se veselim srečanj v živo. Da končno srečam in spoznam nekatere družine in naše donatorje, s katerimi sem sicer v stiku le preko telefona in maila!«

Toplo in domače bo!

Medtem, ko smo člani družin, ki se bomo udeležile festivala, zadnjo noč spali in nabirali moči za pestro dogajanje, pa je Majda Možina na kmetiji Zamuda pridno mesila in pekla domač kruh za zajtrke. Tudi to je ena od tistih drobnih stvari, ki pobožajo srce (in trebuščke) in delajo festival družin tako poseben, topel in domač.

Kot kažejo zadnje vremenske napovedi, se bo tudi dež v večji meri ognil Dolenjski in tako prepustil prizorišče soncu in neskaljenemu veselju stotin družin.

Podrobnosti o programu, dostopu in vstopnini pa tudi sveže novičke o festivalskem dogajanju najdete na http://www.festival-druzin.si/

Se vidimo!