Celeste je bila rojena v 22. tednu nosečnosti in je tehtala slabega pol kilograma. Ni ji bilo dano živeti. Umrla je po treh urah, toda s svojo navzočnostjo se je globoko dotaknila src tistih, ki so jo v teh treh urah srečali.
Njena mati, Corinna Ndolo, je pretresljivo zgodbo o Celestinem rojstvu (slovenska oblika imena Celeste je Celestina in pomeni »nebeška«) objavila na svojem blogu in z vsem svetom delila nekaj res ganljivih fotografij.
Corinna takoj po porodu ni nameravala zapisati svoje izkušnje na internetu. Toda nekaj dni pozneje se je njeno srce odprlo, saj je bila sama med žalovanjem deležna tolažbe mamic, ki so podobno preizkušnjo že prehodile. Z objavo zgodbe o Celeste je tako želela tudi sama pomagati drugim ženskam.
Corinna je 11. februarja 2013, v 22. mesecu svoje druge nosečnosti, med službo opazila blago krvavitev. Poklicala je zdravnika, ki jo je naročil na pregled naslednje jutro, če se stanje ne bi poslabšalo. Ker ni čutila krčev in se je krvavitev ustavila, je dokončala delo.
Toda zvečer so se doma krči znova pojavili – žal ni šlo za lažne popadke. Mož Kemi jo je odpeljal do najbližje bolnišnice. Na poti v bolnišnico ni pomislila na najhujše, bala se je samo, da bi morala preležati ostanek nosečnosti.
Čutila sem, kot da bi moje srce padlo skozi moje telo kot kos opeke. V meni je bila praznina, kot je nikoli doslej nisem doživela.
V bolnišnici so zdravniki z zdravili poskušali zaustaviti oziroma preložiti porod, z upanjem, da bi se otrok rodil nekaj tednov pozneje, ko je možnost preživetja večja. Staršema so povedali, da imata dve možnosti: ali da rodita (z majhnimi možnostmi, da otrok preživi) ali da ostaneta v bolnišnici nekaj tednov in upata, da se bo porod zamaknil.
Zdravila so učinkovala. Corinna in Kemi sta v bolnišnici preživela noč, jokala in molila, da se porod ne bi začel. Naslednji dan so prišli na obisk njuni najbližji in s seboj pripeljali tudi njuno prvorojenko Evie.
Toda zvečer je Corinna začutila razpok mehurja. Porod se je začel. Corinna je o svojih občutjih v tistem trenutku zapisala: »Čutila sem, kot da bi moje srce padlo skozi moje telo kot kos opeke. V meni je bila praznina, kot je nikoli doslej nisem doživela.«
Zdravnik je potrdil, da se poroda ne da več ustaviti. Corinni so svetovali, da pritiska in tako aktivno sodeluje pri porodu. »Medtem ko so mi solze tekle po licih, sem narahlo pritisnila in moj mali angel je bil zunaj, mahal je z rokami in nogami,« je zapisala Corinna.
»Ko so deklico zdravniki pregledovali, je drobceno zajokala in prijela očeta za prst. Zaskrbljeno sem ju gledala in prosila, naj pohitijo in otroka dajo k meni. Položili so mi jo na prsi, pod bolniško haljo, kot majhno vrečico. Njeno drobceno telo je bilo toplo, toda zdaj se je še komaj premikala. Počivala je na meni in se me dotikala s čudovitimi prstki. Dihala sem vanjo in jo prekrila z nežnimi poljubi. Na njeni glavici sem opazila majcene laske. Prigovarjala sem si, da si moram zapomniti vsako sekundo z njo. Z možem sva ji ponavljala in ponavljala: Ljubiva te, Celeste. Ljubila sva te vsako sekundo, vsak dan. Ljubiva te. Ljubiva te.«
Duhovnik, ki so ga poklicali že pred porodom, je deklico krstil.
Starša sta naročila tudi fotografa, da bi ovekovečil te dragocene trenutke.
V sobo so povabili tudi sorodnike in prijatelje, ki se so zbrali ob porodu.
Prišla je Evie in spoznala svojo sestrico.
Eden od družinskih prijateljev ji je zašepetal na uho: »Neponovljiva si, nenadomestljiva, enkratna, in danes, ko si se rodila, se je svet spremenil na bolje, ker si ti na njem.«
Tri ure po porodu je Celestino srce prenehalo biti. »Kar pestovala in pestovala sva jo ter ji šepetala, kako zelo jo ljubiva.«
Za Corinno pa je bil porod tudi preizkušnja odnosa z možem. Takole je zapisala:
»To ni samo zgodba o Celeste. To je tudi zgodba o zakonskem odnosu, ki ga je ta dogodek močno utrdil. Vez med nama je zdaj močnejša kot kdajkoli prej. Postali smo bolj sveta družina. Moj dragi mož mi je pomagal, da sem se zasmejala, ko sem to potrebovala, in brisal moje solze, čeprav so tudi njemu tekle po licih. Nikoli ga nisem ljubila tako močno kot tisto noč. Veliko sva preživela skupaj v desetih letih, toda ničesar, kar bi naju tako močno spremenilo.«
Celestin oče Kemi je dan po Celestinem rojstvu na Facebooku zapisal:
»Celeste Chineye Ndolo je bila rojena 12. februarja 2012 ob 19:47, umrla pa isti dan ob 22:45. V rokah sva jo držala 3 ure, preden sva ji zapela uspavanko – prvič in zadnjič v življenju. S Corinno se želiva zahvaliti vsem, ki ste molili za naju in se naju spominjali.
S Corinno nama je blizu misel, da je življenje polno avantur, ki vodijo k dopolnitvi časa, ko je treba priti domov. Najina mala deklica je zdaj doma.
Danes je najina 3. obletnica poroke. Kako naj jo lepše praznujeva kot z življenjem? Celeste ni bila dolgo z nama, toda bila je dovolj dolgo, da je bila v polnosti ljubljena – tako od naju kot od vas, ki ste molili zanjo.
Zdaj pa bo ona molila za nas, dokler se znova vsi ne srečamo. Če je v čem podobna svoji starejši sestrici Evie, bo stala, ko ji bo Bog rekel, naj sedi, in pela, ko jo bo Bog želel uspavati v svojih rokah …«
Corinna pa je svojo porodno zgodbo zaključila z besedami: »Hvala ti, najina draga, ljubka Celeste. Najino srce hrepeni po tebi. In v hrepenenju po tebi hrepeniva po nebesih. Za vedno sva spremenjena. Kako težko čakava, da bi te znova lahko vzela v naročje! Moli za naju, tako kot bova midva molila zate.«
Vira:
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!