Pričevanje Glorie Polo

Vir: Wikicommons

… ali kako smo si na poti na krajši dopust naložili veliko vsebine za pogovore…

Prejšnji vikend smo si z družino podaljšali za en dan in se odločili malo nadihati primorskega zraka. V petek smo se spotoma ustavili v Logu pri Vipavi, kjer smo prisluhnili dr. Glorii Polo. Bila sem hvaležna Prenovi, da so gospo Glorio sploh povabili v Slovenijo in da je imelo toliko ljudi možnost slišati njeno pričevanje – pa čeprav med njimi ogromno tistih, ki smo že prebrali njeno knjigo.

Kdo je dr. Gloria Polo?

Gloria Polo Oritz je kolumbijska zobozdravnica. V družbi je bila uspešna in priznana. Nekega dne je doživela nesrečo: tako kot njenega nečaka jo je zadela strela.

Gloria je v komi tri dni nihala med smrtjo in življenjem, in ob tem je njeno telo kljub z medicinskega stališča neozdravljivim opeklinam čudežno ozdravelo (potrjen medicinski čudež).

Obenem je doživela mistično izkušnjo: imela je možnost pogleda v nebesa in pekel, obenem pa je doživela sojenje njenega življenja (ne pa obsodbe). V življenje se je vrnila popolnoma drugačna.

Kaj se je zgodilo?

Strela je vstopila pri njeni roki, izstopila pri nogah. Njene noge so zoglenele. Vsi njeni notranji organi so bili ožgani. Jajčniki so bili kot rozine, namesto prsi je imela izžgane vdolbine. Zdravniki niso verjeli v njeno preživetje in le trmi svoje sestre se ima zahvaliti, da je preprečila izklop aparatur. Zdravniki so ugotovili, da so ji zoglenele noge odmrle, da jih ji bodo morali odrezati. Ko je to slišala, je goreče prosila Boga, naj ji ohrani noge, čeprav jih od nesrečnega dogodka dalje, ni čutila.

Njeno telo je danes skoraj zdravo. Njene noge, ki so ji nekoč predstavljale orodje za zapeljevanje moških, saj jih je rada razkazovala, so ji bile skoraj odvzete. Po “obnovi” niso popolne, lahko pa z njimi hodi in neskončno je hvaležna zanje. Še vedno mora nostiti posebno obutev, saj v navadnih obuvalih še vedno čuti elektriko.

Njena rodila, ki so bila ob nesreči popolnoma uničena nepojasnjeno ozdraviea in nekaj let po nesreči je zanosila. Njene prsi, ki so ji bile nekoč v ponos in jih je rada razkazovala z globokimi dekoteji, v nesreči pa so zoglenele, so se naravno obnovile – ne le z estetskega vidika. Svojo hčerko je lahko celo dojila!

Kaj pa se je dogajalo v onostranstvu?

Zgodba Glorie Polo je gotovo edinstvena in izzivalna obenem. Čudež ozdravitve in pa mistična izkušnja onostranstva ne pustita ravnodušnega nobenega, tudi kristjanov oziroma katoličanov ne, ki verujejo v Božljo moč telesne ozdravitve in pa seveda v onostranstvo: nebesa in pekel.

Zelo močno pa nagovarja tudi čudež njene osebne spreobrnitve in spoznanja, ki jih je bila ob vsem tem deležna. Osebno so me najbolj nagovorile misli, izrečene o družini:

Gloria je spregovorila o tem, da je bil njihov dom slab dom. Da obžaluje vse, kar je storila in česar ni storila svojim otrokom. Pove, da je bil njen mož mačist, ona pa feministka, ki je zagovarjala, da se slabo vrača s slabim. Svojim prijateljcam je govorila, če te mož vara, ga ti dvakrat prevaraj! V mistični izkušnji pa ji je bilo dano videti, kakšno hudo trpljenje je s tem povzročila otrokom takih družin, kjer je zakon razpadel – tudi zaradi nje.

Pripovedovala je, da s slabim zgledom in slabo vzgojo spravljamo otroke v pekel (in neštetokrat ponovila to, da si je v življenju največ škode naredila s tem, da v obstoj pekla ni verjela). V mistični izkušnji ji je bilo dan videti svojega očeta, ki je bil prešuštnik. Videla ga je v vicah, kjer je močno trpel vsakič, ko je prešuštvoval kdo od njegovih sinov (Glorijinih bratov). Kar so počeli sinovi, je bila posledica vzgoje očeta in za to je moral odgovarjati.

Pretresla me je njena izjava: “Zavedla sem se, da bomo starši prisotni ob sodbi svojih otrok. Vsi bomo odgovarjali za dom, družino, vzgojo …”

Gloria se je dotaknila tudi dojenja, spregovorila o njegovi pomembnosti, kar je podkrepila z besedami: “Ko mama dojii otroka, mu ne daje samo mleka. Daje mu Svetega Duha!“ Ob teh besedah sem pomislila na mamice, ki bi jih te besede lahko prizadele – na mamice, ki iz različnih razlogov ne morejo dojiti. A ko sem Glorio poslušala, je vseskozi govorila o Bogu, ki je ljubezen, ki je milosten, ki je dober. Tako sem prepričana, da otrok, ki mu ni dano, da bi bil dojen, ni prikrajšan za Božjo ljubezen.

Gloria je močno spregovorila tudi o starševstvu, predvsem o tem, kako zares moramo vzeti otroka in se nanj odzivati. O tem je spregovorila z duhovnega vidika. Dejala je: “Ko otrok joka, ko je zapuščen, ko je sam, kliče pravičnost pred Bogom. Starši smo odgovorni …”.

To je le nekaj misli njenega pričevanja, ki se posebej nanašajo na družino, in vesela sem, da jih delim z vami. Četudi v njeno zgodbo morda ne verjamete, sem prepričana, da vas te njene misli lahko nagovorijo.

Med njenim pričevanjem se me je doataknilo še nekaj. Ko Gloria spregovori o izkušnji onostranstva, o njem ne govori le z besedami, temveč o njej spregovori celo njeno telo. Od solz sreče, ko opisuje nebesa, do gnusa, ko opisuje pekel.

Da bi si lahko ustvarili celotno sliko Glorijinega doživetja, priporočam v branje njeno knjigo Zadela me je strela (povezava vodi na brezplačno knjigo v elektronski obliki). 

Poudariti moram še nekaj. Mnogi ljudje pričevalcem očitajo, da na račun svoje zgodbe dobro služijo. Gloria Polo za svoje nastope ne zaračuna ničesar, prav tako je njena knjiga dostopna brezplačno na zgornji povezavi, lahko pa jo prevzamete v tiskani obliki. Tudi za tiskano knjigo vam ni potrebno ničesar plačati, se pa priporoča, da darujete za stroške tiska. Prav tako se njene govore ali knjigo lahko neomejeno reproducira in razpošilja.

Pričevanje Glorie Polo 20. 7. 2013 pri sv. Jožefu v Ljubljani:

Čudovito popoldne, ki smo ga z družino sicer preživeli zunaj cerkve, v senci drevesa (ozvočenje je bilo dobro), kjer sva med odmori z možem Tomažem pridno zbirala podpise, se je prevesilo v večer. Čeprav je bilo v cerkvi verjetno pričevanje mnogo bolj doživeto, sem bila vesela možnosti, da sem mu vseeno lahko prisluhnila.

Hčerka Julija je tako skoraj 5 ur trajajoče predavanje (z zaključno mašo) zdržala brez težav. Malo je poslušala, malo risala, malo se igrala … po koncu pa smo se odpravili naprej proti Primorski. Veliko materiala smo si naložili za pogovor!