Angleški raziskovalci so odkrili, da lahko nežni materini dotiki in božanje v prvih tednih po otrokovem rojstvu spremenijo posledice stresa, ki ga je mati morda doživela med nosečnostjo.
Že dolgo let raziskovalci po vsem svetu raziskujejo vpliv stresa, ki ga mati doživlja med nosečnostjo, na otrokov čustveni svet in njegovo poznejše vedenje. Pozornost raziskovalcev se vedno bolj usmerja na to, kako lahko starši morebitne posledice zmanjšajo ali celo odpravijo tudi po otrokovem rojstvu.
Stresu, ki ga mati doživlja med nosečnostjo, znanstveniki pripisujejo določen vpliv na otrokovo poznejše obdobje. Stres matere naj bi zmanjšal aktivnost genov, ki imajo pomembno vlogo pri otrokovih poznejših odzivih na stresne situacije.
Čeprav nekatere raziskave govorijo o tem, da ima prenatalni materin stres na otroka lahko celo pozitivne učinke (odvisno od vrste stresa ter okolja, ki mu otrok pripada), večinoma velja, da lahko prenatalni stres pri otroku zlasti poveča dovzetnost za občutja strahu in jeze.
Temu vprašanju se je podrobneje posvetila raziskovalna ekipa iz Liverpoola, Manchestra in Londona v študiji, ki je vključevala prvič noseče mame v času od zanositve do otrokovega prvega leta starosti. Pri otrocih starih 7 mesecev so opazili povezavo med materino nosečniško depresijo in njihovim doživljanjem jeze in strahu ter srčnim utripom.
Moč ljubkovanja otroka
Takojšnja mamina odzivnost na otrokove potrebe ter njegovo ljubkovanje sta izredno pomembna, zlasti v prvih mesecih otrokovega življenja.Opazili pa so tudi, kako se je ta korelacija zmanjšala ali celo izničila glede na to, kako pogosto je mama v prvih tednih po rojstvu otroka božala po glavici, hrbtu, nogah in rokah. Rezultati nakazujejo na to, da »crkljanje« poveča aktivacijo genov podobno, kot se je to pokazalo že v študiji z živalmi. Tudi tu je skrb samičk, ki svoje mladičke kmalu po rojstvu ližejo in negujejo, ponovno povečala aktivnost teh genov.
Dr. Helen Sharp z Inštituta za psihologijo, zdravje in družbo liverpoolske univerze je povedala: »Zaenkrat proučujemo, ali mamino začetno ljubkovanje otroka, ki je doživljal stres v času nosečnosti, tudi daljnoročno izboljša njegov čustveni in splošni razvoj. Vsekakor pa sta takojšnja mamina odzivnost na otrokove potrebe ter ljubkovanje izredno pomembna, zlasti v prvih mesecih otrokovega življenja. To velja za vse otroke.«
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!