Materino mleko – živi čudež

Če bi človeško mleko oglaševali na trgu, večina ljudi oglasom ne bi verjela, saj bi bili polni neverjetnih trditev.

Superhrana, vitaminski dodatek, probiotik, zdravilo, naravno cepivo, sredstvo za krepitev imunskega sistema, sladek priboljšek … – vse to je mamino mleko, ki je dojenčkom in malčkom tako lahko dostopno. Vsebuje okrog 200 različnih snovi, ki so pomembne za otrokov razvoj.

Narejeno po meri

Niti dve mami ne ustvarita enakega mleka za svojega otroka, pa vendar vse mame (razen najbolj podhranjenih) proizvedejo mleko, ki je visoko kakovostno. Njegova sestava se stalno spreminja skozi otrokov razvoj. Kolostrum (mlezivo) prvega dne je različen od kolostruma 2. ali 3. dne, mleko mam, ki rodijo prezgodaj, pa je posebej prilagojeno potrebam nedonošenčkov.

Celo v času enega podoja se spreminjata sestava in okus – od »posnetega« za odžejanje na začetku, do smetanastega na koncu, kot bi otrok užival obrok z več jedmi ali hodi.    

Tudi zaščitne funkcije materinega mleka se prilagajajo okolju, v katerem živi. Na okus mleka pa vpliva tudi hrana, ki jo mati uživa, s čimer se otrok že navaja na prehrano družine.

Medtem ko ima kravje mleko več beljakovin, ki jih telički potrebujejo za hitro rast, da lahko sledijo materi na travniku, ima človeško mleko več laktoze in maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj najpomembnejšega človeškega orodja – možganov. Manjša vsebnost beljakovin pa pomeni, da je potrebno človeške »mladičke« hraniti pogosteje, zato morajo biti matere v stalnem stiku z otrokom.

Beljakovine

Predstavljajo manj kot 1 % sestave materinega mleka. Največ jih je v kolostrumu, ko otrok raste, pa količina postopoma upada, saj je počasi pripravljen tudi na vnos beljakovin iz druge hrane.

Prevladujejo albumini in globulini, ki se imenujejo tudi sirotkine beljakovine in predstavljajo 60-80 % beljakovin v materinem mleku, ostalo je kazein. Sirotkine beljakovine so najbolj kakovostne beljakovine, kar jih lahko dobimo s hrano, so lahko in hitro prebavljive; vsebujejo tudi varovalne snovi, ki branijo pred okužbami. Kravje mleko pa vsebuje več kazeina, ki je veliko težje prebavljiv in tvori nekakšno kepo v otrokovem želodcu. Dojeni otroci imajo zato bolj tekoče blato in so pogosteje lačni od hranjenih po steklenički.

Kazeinske molekule se med prebavo spremenijo v snovi, ki imajo uspavalni učinek.

Protitelesa IgA so glavna protitelesa, ki naredijo nekakšen »živi zid« in ščitijo sluznice otroka pred vdorom mikrobov. Varujejo pred bakterijo E. Coli, verjetno tudi pred alergijami. Tudi druga protitelesa oz. imunoglobulini, med njimi IgG in IgM, pomagajo ščititi otroka pred okužbami. Mati lahko z uživanjem rib poveča vsebnost teh beljakovin v svojem mleku.

Tavrin – aminokislina, ki najverjetneje igra veliko vlogo pri razvoju možganskega tkiva in očesne mrežnice; v kravjem mleku ga praktično ni.

Laktoferin – veže se na železo in ga pomaga absorbirati, poleg tega zavira rast bakterij, ki uspevajo ob prisotnosti železa v prebavilih (na primer koliforminih bakterij in glivic).

Lizocim – otroka ščiti pred bakterijama E. Coli in Salmonella. Spodbuja tudi razvoj zdrave črevesne flore in ima protivnetne učinke.

Zaščito pred rakom (manj levkemije pri otrocih in karcinoma dojke pri materah) pripisujejo beljakovini alfa-laktoglobulin, ki je sposobna prepoznati in ločevati zdrave zrele celice od maligno spremenjenih zarodkovih celic.

Materino mleko je tudi vir probiotičnih laktobacilov, ki dojenčkovo črevesje šćitijo pred škodljivim bakterijami.

MAŠČOBE

Predstavljajo 2-3 % celotne sestave in približno polovico kalorične vrednosti. Dajejo energijo za rast in razvoj, prispevajo k maščobnemu tkivu, ki pomaga dojenčku zadrževati toploto in ga dela prijetno mehkega. Nujne so za razvoj možganov in za absorpcijo vitaminov, ki so topni v maščobi.

V materinem mleku so velike količine maščob DHA (omega-3 maščobne kisline)in AA (omega-6 maščobne kisline). Gre za dolgoverižne polinenasičene maščobne kisline, ki so pomemben strukturni del možganskih celic in so povezane z boljšim vidom in kognitivnimi sposobnostmi.

Veliko je holesterola – otroci ga v prvih dveh letih življenja potrebujejo za razvoj živčnega sistema in za izgradnjo celičnih membran. Dojeni otroci imajo v odrasli dobi nižjo stopnjo holesterola, verjetno ker se preko holesterola v materinem mleku naučijo uravnavati holesterol v telesu.

Koncentracija maščob v mleku se s trajanjem podoja povečuje, zato je pomembno, da dojenček konča dojenje na eni dojki, preden mu ponudimo drugo. Zanimivo je tudi, da daljši ko je čas med podoji, manj je maščobe v mleku. Obrok le 20 minut po prejšnjem dojenju pa vsebuje veliko dragocenih maščob.

OGLJIKOVI HIDRATI

Laktoza je glavni ogljikov hidrat v materinem mleku in je vir hitre energije.

Tudi ta je pomembna za razvoj otrokovih možganov in centralnega živčnega sistema. Večji ko so možgani neke vrste – več je laktoze v njenem mleku. Zato je človeško mleko še posebej sladko.  

Laktoza pomaga zmanjševati količino nezdravih in spodbuja rast zdravih bakterij v želodcu. Zato blato dojenih otrok ne smrdi toliko. Pomembna pa je tudi za absorpcijo kalcija, ki ga otrok rabi za zdrav razvoj kosti in zob.

VITAMINI IN MINERALI

Količina in tipi vitaminov v materinem mleku so neposredno povezani z maminim vnosom teh snovi, zato je pomembno, da se doječa mama dobro prehranjuje in uživa tudi hrano z vitamini, topnimi v maščobi – A, D, E in K. Pomembni so tudi vitamini, ki so topni v vodi – C, B2, B3, B5.

Mineralov je sicer malo, zaradi česar je mleko laže prebavljivo, ampak se zelo dobro absorbirajo (npr. kalcij, cink, baker, selenij, železo). Železa je recimo veliko manj kot v prilagojenem mleku, ampak se absorbira 50-75 %, iz adaptiranega mleka pa le 5-10 %.  

Vitamina D, ki je potreben za uporabo kalcija, je v materinem mleku malo, saj ga otrok skladišči še iz časa nosečnosti in ga lahko sam proizvaja, če je njegova koža le nekaj minut dnevno izpostavljena soncu (dodajanje je potrebno, če to ni mogoče).

Več kot 4000 živih celic v eni kapljici

Materino mleko vsebuje tudi mnoge encime (npr. lipaza, amilaza, proteaza) in hormone (rastni hormoni, prolaktin, oksitocin …) ter množico živih celic. Med temi so zelo pomembni levkociti, ki imajo pomembno zaščitno funkcijo, saj usmerjajo imunski odziv in proizvajajo protitelesa, in jih ni mogoče dobiti z ničemer drugim. Pomembne pa so tudi žive bakterije v materinem mleku, ki »programirajo« imunski sistem novorojenčka.

Vse to – poleg psihološkega pomena – dela materino mleko idealno in nemogoče za posnemanje. Adaptirano (kravje) mleko je za dojenčka le oddaljen približek te čudovite, pravzaprav skoraj čudežne tekočine.

O dojenju pa je v tokratni oddaji na iskreniPLUS spregovorila družinska terapevtka Andreja Poljanec.

 Viri: The womanly art of breastfeeding (LLLI), askdrsears.com,  americanpregnancy.org