6 razlogov, zakaj mladi še vedno živijo pri svojih starših

Foto: Shutterstock

Pred časom sem bral podatke iz raziskave*, ki je preučevala obnašanje mladih v zadnjih letih, ko je po Evropi močno prisotna ekonomska kriza. Pozoren sem postal na podatek, kolikšen odstotek mladih v Sloveniji še vedno živi pri svojih starših.

Kaj pravijo podatki?

V Sloveniji:

od mladih do 24. leta jih pri starših še vedno živi več kot 75 %;

od mladih do 29. leta jih pri starših še vedno živi več kot več kot 50 %;

od mladih do 35. leta jih pri starših še vedno živi več kot več kot 20 %.

Kot predstavnik mlade generacije sem seveda zelo seznanjen s sodobnim problemom. Vsakdanji pogovori večkrat nanesejo na to temo. Odločil sem se poiskati 6 poglavitnih razlogov za takšno stanje in se ustaviti ob posledicah, ki jih prinašajo.

1. Zapoznela odraslost

Mladi, ki so v težki finančni situaciji in v ozadju nimajo finančne podpore staršev, imajo za ustvarjanje skupnega gnezda le majhne možnosti.

Podaljšanje šolanja in s tem povezana pozna odraslost je privedla do tega, da se je proces osamosvajanja premaknil v nekaterih primerih tudi za več kot 10 let.

Dolgo časa je bila visoka izobrazba povezana z boljšo zaposljivostjo. Tako so se predvsem generacije mladih, ki so danes v svojih tridesetih letih, na veliko odločale za podaljšanje študija. S podaljšanjem študija pa se je povečala tudi družbena toleranca. Tako je danes v družbi sprejemljivo, da mladi, ki so vključeni v študijski proces, živijo od podpore svojih staršev.

2. Ekonomska kriza in padec standarda

Eden glavnih razlogov za pozno osamosvajanje naše mladine je zagotovo tudi finančna stiska. Časi, ko so naši starši in dedi skupaj gradili domove, je minil. Mladi, ki so v težki finančni situaciji, kjer so dobre službe redka danost in v ozadju nimajo finančne podpore staršev, so zasidrani v pat poziciji, kjer bi si mnogi želeli ustvariti skupno gnezdo, a imajo za to le majhne možnosti.

Tisti mladi, ki se vseeno odločijo za tvegan korak v samostojnost, se zelo hitro soočijo z realnostjo revščine. Po eni strani visoki stroški najema ali mesečnega kredita, po drugi strani so ostali brez podpore, ki so jo prej nudili starši (varnost, prehrana …). Tako izbirajo med samostojnostjo in velikim pomanjkanjem ter bolj lagodnim življenjem v skupnem gospodinjstvu s starši.

3. Porast ločitev

Propadle zveze v veliki večini primerov vodijo v ponovno priselitev partnerjev nazaj k svoji primarni družini. Vsekakor so posledice nestabilnosti v mnogih partnerskih zvezah povezane s poznim odločanjem za skupno samostojno življenje. Tako se veliko mladih ne odloči za pot samostojnosti ali pa so primorani zopet zaživeti v skupnih gospodinjstvih s svojimi starši.

4. (Pre)dobri odnosi s starši

Osamosvojitev s seboj prinaša veliko mero tveganja. Ali je oseba, s katero se bom vselil v skupno stanovanje, dovolj dobra za prijetno skupno življenje? Ali se bo moje življenje drastično spremenilo in če, kaj sploh pridobim s tem, da se selim? “Hotel mama” je na drugi strani seveda zelo mamljiv, saj je velika odgovornost za gospodinjstvo na starših in lahko še nekaj časa uživamo ob ugodnostih, ki jih nudi.

Seveda ni nič narobe s tem, da se otroci in starši dobro razumejo, a v nekaterih primerih pride do pozne osamosvojitve tudi zaradi tega, ker starši svoje otroke prepozno ali pa sploh ne začnejo navajati na odraslo življenje, ki seveda prinaša tudi sprejemanje odgovornosti in posledic za svojo aktivnost ali neaktivnost.

5. Neodvisnost je postala stiska in ne izziv

V nekaterih primerih pride do pozne osamosvojitve tudi zaradi tega, ker starši svoje otroke prepozno ali pa sploh ne začnejo navajati na odraslo življenje.

Če je nekoč veljalo, da na mladih svet stoji in da je to svet, poln priložnosti in izzivov za uspešno življenje, danes vse preveč mladih doživlja neodvisnost in samostojnost kot stisko in svet kot temačen kraj, ki več vzame kot ponuja.

Tudi znani italijanski filozof in psihoanalitik Umberto Galimberti v svoji knjigi z naslovom Grozljivi gost: nihilizem in mladi govori o tem, da se mlad človek, ki prihodnost dojema kot grožnjo, veliko bolj oklepa svoje relativno varne sedanjosti. Z drugimi besedami: mladi se raje odločajo za varno okrilje svoje primarne družine kot da bi se spustili v nevarni svet odraslosti.

V nekaterih primerih temu strahu pred neodvisnostjo pomagajo tudi starši, za katere je ločitev od svojih otrok lahko stresni dogodek in si na vse možne načine prizadevajo ohraniti svojo družino nedotaknjeno. Seveda je potrebno na tem mestu omeniti, da ti procesi potekajo na nezavedni ravni in da jih je razumsko zelo težko uravnavati.

6. Manj družbenega pritiska

Če je nekoč veljalo, da doma pri starših živijo res samo tisti, ki so nesposobni za dostojno socialno življenje, je dandanes družba veliko bolj tolerantna do te oblike sobivanja. Tako ob popustljivi politiki popuščanja znotraj družine in umanjkanja družbene kritike res ni razloga, da bi si mlad človek otežil življenje z osamosvojitvijo.

Stanje, v katerem smo se znašli mladi, seveda ni najbolj spodbudno, a tudi v turbulentnih časih se najdejo mladi, ki so uspešni in v krizi najdejo nove priložnosti za osebno in poslovno rast.

Tudi v turbulentnih časih se najdejo mladi, ki so uspešni in v krizi najdejo nove priložnosti za osebno in poslovno rast.

Pomembno je, da se zavedamo obeh realnosti dane problematike. Prva je realnost, ki jo prinaša družbeno okolje, v katerem živimo. V to skupino spadajo predvsem problemi, povezani s financami. Druga realnost pa izvira iz naših osebnih strahov ali zadržkov in ožjega okolja, ki nas lahko v naših prizadevanjih za samostojnost podpira ali pa omejuje. Velikokrat se drugo realnost prekriva s prvo, kar pomeni, da je v težkih časih za življenje doma lažje okriviti slabo finančno stanje kot osebne stiske.

Vsekakor je zelo pomembno zavedanje, da se je potrebno o tej tematiki doma veliko pogovarjati. Sobivanje odraslih oseb namreč zahteva več prilagajanja in za seboj prinaša veliko strahu pred spremembami. Navsezadnje pa je takšno stanje naporno tako za mlade kot za starše, ki si ne glede na vse želijo predvsem, da bi se njihovi otroci čim prej postavili na svoje noge.

*Celotno raziskavo z naslovom Youth Vulnerability in Europe during the Great Recession si lahko preberete na spletnem naslovu: http://econpapers.repec.org/paper/dondonwpa/057.htm.

Domen Strmšnik je zakonski in družinski terapevt, ki deluje pod okriljem Študijskega in raziskovalnega centra za družino (ŠRCD).

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja