V zakonu je še bolj kot v kateremkoli drugem odnosu pomembno zgolj – prisluhniti. Prevečkrat smo namreč prepričani, da vemo, kaj nam zakonec želi povedati, še preden dokonča stavek. To pa je pogosto vzrok nepotrebnih nesporazumov.
Mike in Carlie Kercheval, avtorja bloga Fulfilling Your Vows, sta zbrala po njunem mnenju najpomembnejše nasvete, s pomočjo katerih se naučimo bolje prisluhniti drug drugemu. Po njunem zapisu povzemam naslednje namige …
1. Prepoznajmo, kaj zakonec potrebuje od nas.
Vsak od nas se je že znašel v trenutku, ko bi rad nekaj povedal, pa ni vedel, kako. Vemo pa, da potrebujemo ljubezen in podporo tistega, ki nam je najbližje. Ko se znajdemo v pogovoru, ko zakonec od nas pričakuje, da mu prisluhnemo, poskušajmo prepoznati, kaj potrebuje od nas. Ali potrebuje, da smo tiho, ali potrebuje naše stalno prikimavanje in odobravajoče medmete razumevanja? Potrebuje naše odgovore in predloge ali zgolj odprta ušesa in zaprta usta?
Ne gre za to, kaj bom rekla/rekel jaz, gre za to, kar bo povedal/a on/a.
2. Ne razmišljajmo o tem, kaj bi rekli. Samo poslušajmo.
Kadar zares poslušamo, ne bi smeli razmišljati o tem, kaj bomo rekli. Namesto tega se moramo zgolj osredotočiti na besede, ki jih zakonec deli z nami. S tem lahko postanemo veliko bolj pozorni na to, kaj nam resnično želi povedati. Ne gre za to, kaj bom rekla/rekel jaz, gre za to, kar bo povedal/a on/a.
3. Ne sodimo.
Kadar nam zakonec želi nekaj povedati, najverjetneje ne potrebuje nekoga, ki bo stalno presojal njegove besede. Ne potrebuje nas za sodnika, ali razmišlja prav ali narobe, ali je naredil dobro ali ne. Posebej kadar gre za kakšno resnično občutljivo temo, poskusimo ostati objektivni in se zavedajmo, da poslušamo zgolj z namenom podpore. Tudi če pogovor vsebuje temo, kjer se je treba dogovoriti ali kaj načrtovati, poskusimo v začetku zgolj prisluhniti željam in potrebam zakonca. Nikar takoj ne vskočimo s svojimi idejami.
Najpogosteje ljudje sami povemo, kadar želimo, da se sogovornik aktivno vključi v pogovor, zato počakajmo na ta znak. S tem bomo jasno vedeli, ali zakonec od nas pričakuje zgolj oporo ali tudi mnenje in nasvet.
4. Sezujmo svoje čevlje in poskusimo obuti čevlje zakonca.
Pozabimo za trenutek na svoje izkušnje, na svoja prepričanja in na svoj pogled na svet, ter poskusimo razumeti pot, ki jo je prehodil zakonec. Potruditi se moramo, da vidimo in razumemo stvari z njegove perspektive. To nas kot poslušalca naredi bolj predanega.
5. Izberimo primeren čas, ki naj ne bo omejen.
Ne začenjajmo s pomembnimi temami takrat, ko imamo zgolj nekaj minut prostih, saj iz tega navadno nastanejo zgolj konflikti.
Kadar se želimo pogovoriti o nečem globljem in osebnem, izberimo za to primeren čas. Ne začenjajmo s pomembnimi temami takrat, ko imamo zgolj nekaj minut prostih, saj iz tega navadno nastanejo zgolj konflikti. Če čutimo, da tema ni primerna za otroke, jo ne začenjajmo med skupnimi obroki, še manj ne začenjajmo takšnih tem ob jutrih, ko smo vsi v hitenju in najverjetneje tečni. Naj bo to čas, ko nihče drug ne bo mogel stopiti med vaju in ko se nobenemu od vaju ne bo mudilo k naslednji obveznosti.
6. Odstranimo moteče dejavnike.
Navadno za pogovor izberemo čas, kadar otroci spijo in s tem poskrbimo, da nas ne bodo potrebovali in motili. Ob tem pa pozabimo izklopiti televizor, računalnik, tablico in telefone. Vse to je bistveno bolj moteče za pogovor kot prošnja iz otroške sobe po vodi pred spanjem. Toda če se želimo zakoncu popolnoma posvetiti, je nujno izklopiti te naprave, ki vsakih nekaj minut pritegnejo pozornost, ki bi morala v celoti pripadati sogovorniku.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!