5 pogovorov za odrasle, ki bi jih morali slišati tudi otroci

Foto: Canva

Saj poznate tisto situacijo – otroka se lepo igrata z lego kockami v dnevni sobi, vidva z možem pa v kuhinji  pijeta kavo in klepetata. Z rahlo pridušenim glasom mu omenite težave, ki jih imate v službi. Pokomentirata in zamenjata temo. Naslednje jutro vas otrok, medtem ko se ličite za službo, nenadoma vpraša: “Mama, zakaj se bojiš iti v službo?” Malo zazijate, od kod mu to. “Saj si včeraj rekla atiju, da te zjutraj stiska v trebuhu, preden greš v službo.” Aha, ok.

Otroci vedno poslušajo

Vedno. Tudi ko se zdijo popolnoma zatopljeni v igro ali ko gledajo nadvse zanimivo oddajo. To dejstvo je na nek način precej bedno v smislu: še leta se ne bom mogla sprostiti, dokler ne zaspijo in še takrat samo, ko jih slišim smrčati … 

Ampak pravzaprav ni tako hudo. V resnici je dejstvo, da naši otroci slišijo in poberejo vse, lahko dobra stvar!

Zakaj? Kajti ko nas otroci slišijo med pogovorom odraslih, se naučijo dragocenih lekcij o tem, kaj pomeni biti odgovoren odrasel.

Svojim otrokom lahko pridigamo, kolikor hočemo, vendar ima način, kako sami živimo in ravnamo, veliko večji vpliv. Ko otroku dovolimo, da sliši tudi pogovore, ki niso namenjeni njemu, mu dajemo posebno vzgojno in izobraževalno lekcijo, kako ravnati in se obnašati v različnih življenjskih situacijah.

Kateri so torej “odrasli pogovori”, za katere je dobro, da jih sliši tudi otrok? In kateri so tisti, za katere je boljše, da jih nikoli ne sliši?

1. Nestrinjanje z zakoncem: Nesoglasja v zakonu niso le neizbežna, ampak so tudi normalna in zdrava. Teh nesoglasij ni treba skrivati pred otrokom, ravno nasprotno. Otroci morajo izvedeti, kako je videti, če se partnerja ne strinjata, in to uspešno rešita na spoštljiv način. Tudi morajo videti, da si lahko na nekoga jezen in imaš različno mnenje, pa mu še vedno izkazuješ ljubezen in skrb.

Nikoli pa naj ne slišijo, da ste grobi, nespoštljivi in žaljivi do svojega zakonca. Odrasli lahko morda v trenutku jeze izrečemo marsikaj, česar ne mislimo, toda te stvari so za otroke zelo strašljive, ker ogrožajo njihov občutek varnosti in stabilnosti. 

2. Iskren pogovor o težavah in strahovih: Velikokrat se pred drugimi in na družbenih omrežjih predstavljamo veliko boljše kot v resnici smo. Popolna delovna mesta. Popolne družine. Popolni partnerski odnosi. Popolna življenja. Naši otroci pa živijo z nami in poznajo resničnost. Velikokrat bolj kot mi sami. Ne moremo je skriti pred njimi. Dobro vedo, kdaj je mama zaskrbljena in kdaj je oče razočaran. Zato je dobro, da tudi oni slišijo, da odkrito govorite o izzivih, s katerimi se soočate, o svojih strahovih, žalostih, razočaranjih … vse to je del življenja in videti morajo, kako vi ravnate s temi občutki.

Ko gre za resne težave, ki ogrožajo varnost vaše družine (resne finančne težave, ločitev, smrt, naravne katastrofe …) pa je dobro, da ne vidijo vašega prvega paničnega odziva. Bolje je, da se o tem z njimi pogovorite, ko ste se umirili in vsaj delno predelali občutke in mu lahko situacijo predstavite na čim bolj pomirjujoč način.

3. Pohvala otroka: Želite otroku v trenutku dvigniti samopodobo? Naj vas sliši, kako poveste nekaj pozitivnega, ne njemu, ampak o njem! Otroci bolj verjetno verjamejo naši pohvali, ko slišijo, da smo jo povedali komu drugemu. Tako se zdi bolj pristno. Ko boste torej naslednjič govorili po telefonu z dedkom in se vaša hčerka mirno igra v sosednjem prostoru, ležerno omenite, kako pogumna je bila na jahanju prejšnji teden. Znana redovnica in slovita kuharica sestra Vendelina je v nekem intervjuju povedala: “Pet let sem bila stara, ko sem stala na pručki in mešala prežganko. Mami sem zelo rada pomagala v kuhinji. Mimo je prišla soseda in mama me je pohvalila, da sem vztrajna. In takrat sem postala vztrajna. Z otroki je treba delati in jim povedati, za kaj vse so dobri in bodo lažje dobri, predvsem pa bodo v življenju lažje pogumni in samozavestni.”

Nikoli pa naj vaši otroci ne slišijo, da jih kritizirate nekomu drugemu. Te kritike bodo globoko ponotranjili in jih bodo spremljale daleč v odraslo dobo.  

4. Kako rečete NE: Imate težave z besedo ne? Niste edini, veliko ljudi, še posebno žensk, si tako zelo želi ustreči drugim, da so na koncu preobremenjeni. Reči ne pomeni določiti svoje meje in dati prednost tistemu, kar je za nas najbolj pomembno. Lahko naredimo karkoli, ne moremo pa vsega. Če vas vaši otroci večkrat slišijo, da vljudno zavrnete prošnjo, ki bi preobremenila vaš vsakdan, jih boste morda rešili tega, da bodo vse življenje skušali ugajati drugim in ne sebi.

Nikoli pa naj ne slišijo, da ste rekli DA, potem pa doma godrnjali in se pritoževali čez to obvezo. Takšno dvolično ravnanje samo utrjuje idejo, da je naša glavna naloga, da ugajamo drugim, tudi na račun sebe. 

5. Komentiranje aktualnih novic: Otrok ne moremo zaščititi pred resničnim svetom, zato je bolje, da se z njim soočimo. Poleg tega smo starši dolžni svoje otroke naučiti, kako biti dobro informirani in aktivni državljani. Zato je dobro, če nas otroci slišijo, ko se pogovarjamo o politiki, novicah in aktualnih dogodkih – če to počnemo na spoštljiv način. Sami najbolje poznate svoje otroke, zato presodite, kaj boste povedali in kaj izpustili … Tudi ko gre za grozljive novice. Še vedno je bolje, da otrok to sliši od vas kot od koga drugega.

Nikoli pa ne dovolite, da bi vas slišali, da razdiralno koga napadate ali da ponavljate nekaj grozljivih podrobnosti. 

Z malo premisleka in pozornosti lahko starši s povsem vsakdanjimi pogovori postanemo odlični vzorniki za naše otroke. Vzgojni vidik takšnih pogovorov bo neprimerljivo večji od kakršnekoli starševske pridige.

Delno povzeto po: pickanytwo.net