Danes obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora pod geslom »Čim več luči življenja in čim manj praznih copat«. Lani je ostalo praznih 437 parov …
Društvo Ozara Slovenija, ki je v zadnjih letih zelo aktivno na področju ozaveščanja javnosti o problematiki samomorilnosti na Slovenskem, je v štirih slovenskih mestih postavilo posebno obeležje, s katerim želijo slovensko javnost opozoriti na preveliko število umrlih zaradi samomora, ob tem pa izraziti prepričanje, da je samomor možno uspešno preprečevati.
Spominsko obeležje sestavlja 437 parov hišnih copat, ki ponazarjajo umrle zaradi samomora v lanskem letu. Poleg njih bodo v večernem času prižgali prav toliko luči, ki simbolizirajo upanje, da bodo s preventivnim delom v prihodnosti ohranili čim več življenj. Mimoidočim v Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru je na voljo tudi stojnica z informacijami o samomoru in o tem, kam se obrniti po pomoči v primerih hudih duševnih stisk.
Upadanje kljub gospodarski krizi
Število samomorov pa v zadnjih letih kljub ne pretirano optimističnemu razpoloženju v družbi vendarle upada. V letu 2011 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 437 oseb, med njimi 348 moških in 89 žensk. Količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev na leto) je tako v znašal 21,3 (34,3 za moške in 8,6 za ženske), pri čemer se med bolj ogrožene še vedno uvrščajo vzhodne regije. Še v letu 2000 je bilo samomorov 588, potem pa je število začelo upadati, poskočilo je edino v letu 2009, ko si je življenje vzelo 448 oseb. V 2010 je ponovno padlo na 416.
»Čeprav je količnik v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko višji, pa je še vedno nižji od količnika v letu 2009 in v Sloveniji je še vedno razviden trend upada števila samomorov, ki se nadaljuje že nekaj let. V zadnjih desetih letih je namreč prišlo do pomembnega, skoraj 30 %, zmanjšanja števila samomorov,« je povedala mag. Alenka Tančič Grum z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ).
Tančičeva meni, da bi na podlagi te statistike »težko govorili o negativnem vplivu gospodarske krize na problematiko samomora, ampak bi prej izpostavili pomembnost preventivnih aktivnosti, ki lahko prispevajo k zmanjševanju števila žrtev«. Poudarila je, da se mora »kljub trendu upadanja oziroma prav zaradi njega delo na področju preventive samomorilne ogroženosti nadaljevati«.
8. v svetu …
Preventiva samomorilnega vedenja je tudi ena od prednostih področij resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki je trenutno v nastajanju. V letu 2010 se je Slovenija s količnikom 17,17 uvrščala na 8. mesto med državami z najvišjo stopnjo samomora, medtem ko je evropsko povprečje bistveno nižje – 10,3.
V letošnjem evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti pa največ pozornosti namenjajo preventivi samomorilne ogroženosti med starejšimi, ki veljajo za najbolj ogrožene.
Kako prepoznati znake samomorilnega vedenja?
Znaki so lahko verbalni ali neverbalni. Če gre za verbalne zanke, so to lahko izjave kot npr.: »Ne morem več.«, »Najrajši bi kar zaspal.«, »Nič nima več smisla.«, med neverbalnimi znaki pa so poslavljanje, pisanje oporoke, oddajanje svojih stvari itd. Na hudo stisko posameznika opozarjajo tudi spremembe v razpoloženju ter opuščanje aktivnosti in umikanje v samoto. Tveganje za samomor se poveča takrat, kadar se več dejavnikov tveganja pojavlja hkrati (npr. hkratna izguba službe, prisotnost medosebnih težav, depresivno razpoloženje…).
Kam po pomoč?
Za pomoč v stiski se lahko ljudje obrnejo na reševalno službo (112), klic v duševni stiski (tel. 01 520 99 00, med 19. in 7. uro zjutraj), zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (tel. 116 123) ali TOM (tel. 116 111, med 12. in 20. uro)
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!