1. maj in pomen človeškega dela

Thumbnail

Je danes delo vrednota ali vir skrbi? Je delo še ustvarjalna pravica vsakega človeka, ki s svojim delom poveličuje svoj obstoj in slavi svojega Stvarnika? 

Človek je s svojim delom in umom vedno skušal bolj in bolj razviti svoje življenje. S pomočjo znanosti in tehnike je v marsičem tako razvil svoje sposobnosti, da si lahko mnoge dobrine, ki jih je nekoč pričakoval od višjih sil, priskrbi sam. Medtem ko so se količine dela vedno bolj povečevale in jemale človeku vso moč in ves čas, pa so se začela pojavljati številna vprašanja. Kaj je smisel in vrednost dela? Kako ga je treba uporabljati? Kdaj delo postane glavno sredstvo »pobega«, razlog neskončnih prepirov in vir najpogostejše odsotnosti očetov in vse bolj tudi mater?

Živimo v času, ko je delo postalo velika vrednota. Nič več ni samoumevno, da študiju sledi zaposlitev. Nič več ni samoumevno, da si mlada družina lahko poišče lastno stanovanje in se samostojno preživlja. Nič več ni samoumevno, da bo delo, ki ga opravljamo, tudi primerno plačano …

In če se na eni strani odpira veliko brezno brezposelnosti, se na drugi strani pojavlja grožnja služb, ki dobesedno »ugrabijo« enega ali oba starša. Sodobna družina se tako sooča z velikim izzivom iskanja dragocenega skupnega časa, ki bi omogočil resnično srečanje, pogovor in veselo druženje, tako pomembno za gojitev pristnih medosebnih odnosov. A zdi se, da se bo za skupen družinski čas potrebno še bolj načrtno odločati in ga vztrajno iskati.

Delo kot vrednota

Kljub vsem pastem in težavam ostaja delo velika človekova vrednota, brez katerega ne bi mogel preživeti. Samo po sebi je tudi velik privilegij, saj z njim vsako človeško bitje razodeva veličino in enkratnost svojega obstoja.

Premalokrat se zavemo, da med izredno pomembno delo spada tudi tisto, ki je pogosto skrito, monotono, preprosto in brez vidnih sadov. Najverjetneje zanj tudi nikoli ne bomo prejeli besede zahvale. A prav zato ima morda še večjo vrednost. Svet hitenja, tekmovalnosti in produktivnosti je tisti, ki razvrednoti pomen vsemu, kar se ne da izmeriti in primerjati s standardi.

Edino pogled na delo kot človeški privilegij in vir njegove ustvarjalnosti lahko človeku vrne pravo veselje in hvaležnost. Kajti delo ni samo sebi namen. Tudi njegova svoboda in vzvišenost ne temeljita toliko na ekonomski vrednosti kot na pomenu, ki ga daje človekovi rasti. Tako človek še naprej ostaja pred izzivom, da preko svoje ustvarjalnosti razvija najboljši del samega sebe, da s svojim delom razveseljuje sebe in ljudi, ki so mu zaupani. Tako bo vsako delo lahko na nek način resnično postalo praznik.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.