Zlati olimpijec, ki je postal misijonar

Thumbnail

Neverjetna zgodba Erica Liddella, olimpijskega zmagovalca iz leta 1924, je že bila uprizorjena na filmu. Sedaj sledi še nadaljevanje, ko je ta slavni atlet postal misijonar na Kitajskem.

 

V tekaškem svetu olimpijskih iger je Eric Liddell poznan predvsem kot globoko veren kristjan, ki je leta 1924 postavil nov svetovni rekord v teku na 400 metrov, potem ko je zavrnil tekmovanje v njegovi glavni disciplini na 100 m, ker so kvalifikacije potekale na nedeljo. Ta neverjetna zgodba je upodobljena v čudovitem filmu Ognjeni vozovi (Chariots of Fire) iz leta 1981, ki je prejel več oskarjev, med drugim tudi za znamenito Vangelisovo glasbo.

Če je Liddellovo zgodnjo mladost zaznamovalo amatersko športno udejstvovanje – neverjetno, ampak je res, pred 100 leti šport in olimpijske igre še niso bile tak posel kot danes, ko zmorejo kaj doseči le poklicni športniki – in študij na Škotskem, je večino svojega življenja preživel kot evangeličanski misijonar na Kitajskem. Ta drugi del njegove zgodbe bo upodobil prihajajoči film Zadnji tek (The Last Race).

Športnikova motivacija

Preden nadaljujete z branjem, si poglejte spodnji posnetek. Odlomek je vzet iz filma Ognjeni vozovi in v bistvenem povzema ne le športno, ampak celotno življenjsko filozofijo Erica Liddella. Odgovor na vprašanje »Od kod izvira moč?« pri njem ni bilo zgolj teoretsko razglabljanje, ampak temelj resnično neverjetnega življenja.

 

Rojen leta 1902 v mestu na SV Kitajske kot sin škotskih evangeličanskih misijonarjev in šolan na Otoku, je Eric Liddell poznan tako kot vrhunski atlet kot nadvse požrtvovalen misijonar. V Veliki Britaniji ga seveda bolj poznajo zaradi njegovih športnih dosežkov – znan je kot »leteči Škot« – vendar se ga tudi Kitajci spominjajo kot svojega prvega olimpijskega šampiona.

Največji športni uspeh je doživel na pariških olimpijskih igrah leta 1924, ko je v teku na 400 m je osvojil zlato. Vendar se Liddellova olimpijska zgodba od desetin zgodb drugih olimpijskih zmagovalcev razlikuje v pomembni osebni noti. Ker ni hotel izdati svojih osebnih verskih prepričanj, se je po objavi urnikov tekmovanj odpovedal tekmovanju v teku na 100 m. Čeprav so mu to odsvetovali, deležen je bil tudi nemalo zgražanj, je vendar poslušal glas vesti, vso svojo voljo in energijo pa preusmeril v trening teka na 400 metrov.

V finalu, že na atletski stezi, mu je član ameriške ekipe v roke stisnil listek s citatom iz Prve Samuelove knjige: »Tiste, ki me častijo, bom počastil.« In res, v tej tekmi na 400 m Eric Liddell ni le zmagal, ampak je za povrh vsega tudi porušil obstoječi olimpijski rekord.

Vrnitev na Kitajsko

Športni uspehi pa mladega Erica niso odvrnili od že izbrane poti. Že naslednje leto po olimpijskih igrah je odpotoval na Kitajsko, kjer je v angleško-kitajskem kolidžu nastopil mesto misijonarskega učitelja. Poleg tega je sodeloval pri športnem pouku in svetoval pri gradnji mestnega stadiona.

Na Kitajskem se je poročil z misijonarko kanadskega rodu in ko je družina pričakovala tretjega otroka, je izbruhnila druga svetovna vojna. Ženo in oba otroka je poslal v Kanado, sam pa je ostal na njemu ljubem Kitajskem.

Japonski okupatorji so ga skupaj z drugimi internirali v civilno taborišče, kjer se je še naprej posvečal služenju sozapornikom. Takratni britanski ministrski predsednik Churchill mu je celo izposloval izpustitev in vrnitev domov v Britanijo, vendar je Liddell to možnost zavrnil, namesto svoje pa uredil izpustitev nosečnice.

Vendar je njegov trud za lajšanje trpljenja mladih in starih v taborišču terjal svoj davek. Le nekaj mesecev pred koncem vojne je umrl za tumorjem, star komaj 43 let. Ker je bil njegov grob označen le s preprostim lesenim križem, pa vojni pa je sledil vsesplošen kaos, danes nihče ne ve več, kje je bil Liddell dejansko pokopan.

Pred kratkim so na mestu nekdanjega taborišča v čast in spomin na tega velikega človekoljuba odkrili njegov kip. Igralec Joseph Fiennes, ki bo Erica upodobil v prihajočem filmu, je ob tem izjavil: »Eno je, da o Svetem pismu pridigamo, povsem nekaj drugega pa je, da po njem živimo v taborišču. In ne gre le za pridiganje, gre za opazovanje človeka s prepričanji v izrednih razmerah, ki še vedno ohranja svoja prepričanja.«

Vir: christian.org.uk, theguardian.com, ericliddell.org

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja