Zgodnje učenje je lahko problematično

Thumbnail

Danes nam ponujajo številne dejavnosti za otroke, ki naj bi bile nadvse koristne. Otroci, ki so zgodaj vključeni v učenje na različnih področjih, naj bi bili pametnejši in posledično imeli zagotovljeno boljšo prihodnost. Pa je to res?

Vsi starši želimo svojemu otroku omogočiti najboljši »start« v življenju. Vendar se zelo hitro zapletemo v napačne pristope.

Šolanje je bilo prvotno namenjeno za usposabljanje vojaških enot. To se je kasneje razširilo na šolanje kot ga poznamo danes. Koncept pa je ostal enak: tukaj so podatki, tukaj izveš, kako deluje svet, prilagodi se modelu in s tabo bo vse ok. Danes bi to zvenelo: pojdi v šolo, dobi odlične ocene, dobi dobro službo in to je vse, kar lahko dosežeš v življenju.

Vključevanje v zgodnje izobraževanje daje vtis, da bodo otroci postali pametnejši že v rosnih letih, kar bo pripomoglo k boljšemu šolskemu uspehu, k boljši službi in bolj uspešnemu življenju. Vendar ponavadi temu ni tako. Zelo uspešni ljudje velikokrat nimajo velike formalne izobrazbe, imajo pa zelo bogato življenjsko znanje. Npr. Albertu Einsteinu ni uspelo narediti sprejemnih izpitov za univerzo.

Starši lahko svojim otrokom damo največ, če jim vlivamo ljubezen do učenja in raziskovanja, ne pa da jih vpišemo na vse mogoče aktivnosti in jih na nek način silimo v učenje.

Pustimo otrokom, da so otroci. Naj se učijo z raziskovanjem, odkrivanjem in doživljanjem sveta okoli njih. Ne samo, da se bodo tako veliko več naučili, ampak bodo tudi izkusili, kako ravnati v različnih situacijah, kar jim bo omogočilo, da bodo v življenju lahko uspeli. Ob tem bodo pa še neznansko uživali.

Komentarji

  1. Do ene mere je to res, čeprav ima članek kar že smešen predsodek do učenja preko “uradnih kanalov” brez resnično prave utemeljitve. Otrok se tudi na tečajih zabava, spozna druge otroke in se s tem tudi socializira, napreduje duhovno in intelektualno. Če otroka nekaj zanima, zakaj mu ne bi približali tudi preko takih poti?

    Stavki kot so:
    “Danes bi to zvenelo: pojdi v šolo, dobi odlične ocene, dobi dobro službo in to je vse, kar lahko dosežeš v življenju.”
    in
    “Ne samo, da se bodo tako veliko več naučili, ampak bodo tudi izkusili, kako ravnati v različnih situacijah, kar jim bo omogočilo, da bodo v življenju lahko uspeli.”

    so nesmiselni. Če je nekdo uspešen v šoli, v službi to nikakkor ne pomeni, da je to potem vse, kar si v življenju želi ali dela. Ne more biti uspešen in srečen??? [i]Mora[/i] to biti vse, kar bo v življenju dosegel? Ne razumem, od kje taka misel nekomu sploh pride. :0
    In drug stavek: več se bodo naučili, če jih ne bomo usmerjali, če jih ne bomo učili, če bomo samo gledali kako sami sebe izobražujejo?

    Razumem, da je avtorica hotela dati neko sporočilo preko članka, a mislim, da ni dovolj utemeljila svojih besed, predvsem pa ni dovolj razmislila.

  2. petja, že tvoj način pisanja mi zveni znano 🙂 da ne rečem naučeno.

    Avtorica članka je za moje pojme zadela bistvo v le nekaj stavkih: večina staršev nam je “ukalupila” mišljenje, da le če bomo končali faks bo nekaj iz nas oz. bomo dobro živeli kar je povsem zgrešeno. To sploh ni pogoj za živeti uresničeno življenje ali pa celo uspešno – karkoli že to pomeni. Če pogledam sedaj par ljudi, ki sem si jih dala za vzor ni nihče od njih doktor ali kaj podobnega – s tem ne žalim nobenega z izobrazbo, le opažam, da več časa kot smo ljudje preživeli v izobraževalnih ustanovah manj smo ustvarjalni in svobodni pri izbiri življenskega sloga in življenja na sploh.

    Vsi vemo, da je šola umetna tvorba kako ljudi poenotiti in ukalupiti, da čim bolj ustrezajo “standardom” in da je kakršnokoli razmišljanje s svojo glavo že v kali zgrešeno, če se ne ujema z “standardom”.

    Če pomislim koliko starši obremenjujejo otroke z raznimi “dejavnostmi” in učenji se res vprašam kako bolni smo. Otrok potrebuje odnos in ne količino znanja, otrok potrebuje reševanje situcij in ne naučenih podatkov in reakcij, otrok potrebuje ustvarjalno okolje in ne naloge. Le tako bo lahko razvil iz sebe intelektualne potenciale, ki jih bo uspel aplicirati v duhovne – zdi pa se mi da je to bistveni cilj.

  3. Ne, izobrazba ni pogoj za uresničeno in polno življenje, kar pa spet ne pomeni, da izobraženi ne bodo imeli polnega življenja. Vse to samo prazne besede. Ne razumem od kje so te predpostavke. Poznam zelo izobražene ljudi, ki so glasbeniki, umetniki… so zelo inovativni in imajo pestro in sploh ne ukalupljeno življenje.

    Očitno se družimo z različnimi ljudmi.

    [i]”petja, že tvoj način pisanja mi zveni znano da ne rečem naučeno.”[/i] Kaj si mi hotela s tem povedati? Da tudi jaz ne znam razmišljati izven škatlice? Si pa zgrešila bistvo. Niti nimaš pojma, kako zelo.

    [i]”Vsi vemo, da je šola umetna tvorba kako ljudi poenotiti in ukalupiti,
    da čim bolj ustrezajo “standardom” in da je kakršnokoli razmišljanje
    s svojo glavo že v kali zgrešeno, če se ne ujema z “standardom”.”[/i]
    Po moje šola ljudi ne ukaluplja. Očitno imaš slabo izkušnjo. Mnogi učitelji cenijo razmišljanje “po svoje”. Je pa vedno odvidno od človeka. Tisti, ki je sam duhovno utesnjen, bo tudi druge utesnjeval in tisti, ki ni, pač ne bo. Se pa strinjam, da mnogi straši ukalupljajo svoje otroke in želijo, da gredo po ustaljeni poti. Ampak tudi to moramo razumeti. Želijo pač, da človek pride do socialne varnosti. Tega jim ne moremo zameriti.

  4. Meni je pa čisto jasno, da če otroka vpisuješ v vsa mogoča izobraževanja samo zato, da bi mu omogočil boljše izhodiđšče, pri tem pa pozabiš na otrokov interes in zmožnosti, s tem ne narediš nič dobrega. Otrok je potrebno pustiti, da sam izbere, kaj mu je všeč in se v tem “izobražuje”, ne pa nekaj na silo.

    Vsaj jaz nisem razumela tega tako, da bi bilo učenje samo problematično, problematično je to, da imajo starši prevelike ambicije glede teh otrok in jih silijo v vse mogoče … In primere takih otrok videvam vsak dan v šoli in lahko potrdim, da rezultati niso ravno takšn, kot jih starši želijo.

  5. malce na hitro

    Tudi meni se zdi članek malce na hitro napisan… poanta je dobra in se strinjam, da se otroke prevec forsira oz pričakuje in primerja kaj znajo, ne pa kako do tega znanja pridejo…

    mi pa ni všeč naslov, saj zgodnje učenje je zelo pozitivna stvar in je ne morem enačit z nobenim krožkom ipd. zgodnje učenje je vendar otrokov razvoj, nujen za obstoj…

  6. Katja, imaš prav. Zgodnje učenje je potrebno – hoja, govor, samostojno sedenje, hranjenje… tisoče stvari. Tudi proti krožkom nimam nič proti. Moja nečakinja je bila precej okorna oz “štorasta”, pa so jo vpisali na telovadbo za otroke pri cca. 4 letih. Postala je precej bolj zmogljiva in tudi samozavest se ji je dvignila. Poleg tega pa je na telovadbi uživala. Torej, zakaj je že to slabo?

  7. Očitno niste dobro prebrale. Vsaj kot jaz razumem, učenje samo ni problematično, tudi niso problematične aktivnosti, če je to v otrokovem interesu. Problematično je, če se otroka vpisuje na vse mogoče tečaje itd… samo za to, da bo kao boljši kot drugi, da ja ne bi kaj zamudil, dejansko pa otrok v tem niti ne uživa, ampak je prisiljen.
    Če pogledam naše šolstvo je res problem ravno to, da pri otrocih ni interesa, niso radovedni, ne raziskujejo, zato ker so navajeni, da se morajo naučiti tisto, kar jim odrasli vsilimo, nimajo pa tistega intuzijazma, da bi sami želeli priti do znanja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja