Ljudje imamo tako dolgo življenjsko dobo najverjetneje po zaslugi naših babic. Že od nekdaj je imela dobra babičina hrana in skrb velik pomen za vnuke. Morda celo bistvenega …
Medtem, ko imajo mnoge živali, ki so nam biološko sorodne, bistveno krajšo življenjsko dobo in umrejo kmalu po koncu svoje rodne dobe, pa ljudje živimo precej dlje. Samice šimpanzov na primer umirajo v svojih 30-ih ali 40-ih letih.
Zakaj torej ljudje živimo toliko dlje?
Odgovor na to vprašanje so s pomočjo računalniških simulacij iskali raziskovalci z univerze v Utahu. Ugotovili so, da so naši predniki pred več kot 60.000 leti od začetka odraslosti dalje živeli le še okrog 25 let. Po 24.000 – 60.000 letih razvoja se je to število dvignilo na 49 let od začetka odraslosti – toliko, kolikor danes povprečno dosegajo ljudstva v lovsko-nabiralniških plemenih.
Kar je bilo v tem čas ključnega za takšen napredek, naj bi bila po mnenju dr. Kristen Hawkes skrb babic za svoje vnuke: »Vloga babic je bila prvi korak na poti do tega, kar smo danes.«
Ker so babice pomagale prehranjevati svoje vnuke, potem ko so se ti odstavili do dojenja, so njihove mame lahko imele več otrok v krajših razmikih. Otroci so bili sicer prej odstavljeni, vendar so bili na račun babičine skrbi kljub temu deležni daljše nege in prehranjevanja s pomočjo odraslih, zato so kasneje odrasli.
Babice, ki so živele dlje (ki so bile nosilke genov za daljšo življenjsko dobo) in zato lahko sploh skrbele za vnuke, so s takšno skrbjo poskrbele, da so se njihove geni – preko hčera, ki so imele z njihovo pomočjo lahko več otrok – uspešno širili naprej.
Opičji mladiči morajo sami poskrbeti zase … našim in treba
Ideja za to hipotezo se je Hawkesovi in kolegu porodila že leta 1980, ko sta v Tanzaniji pri enem od lovsko-nabiralniških plemen opazovala, kako starejše ženske vse dni nabirajo gomolje in drugo hrano za svoje vnuke. Ob tem sta zavedela, da morajo vsi pri vseh drugih primatih in sesalcih mladiči po koncu dojenja sami skrbeti za svojo prehranjevanje.
Ko je podnebje v Afriki pred 2 milijonoma let postala občutno bolj suho in je bilo manj gozdov z lahko dostopno hrano, so imele mame le dve izbiri: ali so se podale v gozdove, kjer bi lahko odstavljeni otroci sami iskali svojo hrano, ali pa so ostale in še naprej same skrbele za prehrano svojih otrok, vendar v tem primeru ne bi mogle imeti več otrok.
Tu pa so vstopile babice in odigrale ključno vlogo pri skrbi za odstavljene otroke v okolju, kjer ti ne bi mogli poskrbeti sami zase, kar je lep primer smiselno porazdeljenih vlog v človeški družbi. Primati, ki so se odločili za pot v gozdove, pa so danes naši opičji sorodniki.
Teorija močnejša od lovske?
Poleg te teorije o razlogu za dolgo življenjsko dobo ljudi pa obstaja še druga – lovska teorija. Po tej naj bi v obdobju, ko je bilo hrane manj, ljudje odkrili, da se s pomočjo lova na živali lažje nahranijo. V teh okoliščinah so bili uspešnejši moški z boljšimi tehnikami lova, ki so imeli tudi več potomcev. Tako naj bi se postopno pri ljudeh razvili večji možgani, s tem pa tudi daljša življenjska doba.
Hawkesova pa pravi, da njihovi izsledki kažejo, da vloga babic lahko povzroči velik napredek ne glede na vpliv velikosti možganov.
Pri drugih primatih se namreč mati vedno posveča samo enemu mladiču, pri ljudeh pa imama mama na skrbi več otrok. V takšni situaciji je od tebe samega odvisno, ali boš uspel mamo bolj aktivno vključiti in opozoriti nase, pojasnjuje Haewkesova. Prav babice naj bi s svojo vzgojo poskrbele za to, da smo postali socialno bolj odvisni drug od drugega in bolj nagnjeni k iskanju pozornosti drugih okrog nas: »To pa je spodbudilo celo paleto socialnih veščin, ki so postale temelj za razvoj tipično človeških potez, kot so povezovanje v pare, večji možgani, učenje novih veščin in nagnjenost k sodelovanju.
Vir: unews.utah.edu
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!