Libanonskemu paru Dannyu in Leili Abdallah iz Avstralije je voznik pod vplivom drog in alkohola ubil tri otroke. Zelo hitro po tragediji pa sta pred javnostjo povedala, da vozniku odpuščata, vendar se je kasneje izkazalo, da sta morala odpustiti še sama sebi in drug drugemu – z namenom, da bi njun zakon lahko preživel.
Ko se pot do sladoleda spremeni v tragedijo
Srečna starša šestih otrok, Danny in Leila, si niti približno nista predstavljala, da bosta 1. febaruarja 2020, med praznovanjem rojstnega dneva enega izmed sorodnikov, izgubila kar polovico svojih otrok. Otroci so si zaželeli sladoleda in prosili starše za dovoljenje, če lahko gredo ponj. Leila se spominja: »Slišala sem, da je moja sestra rekla Dannyju: ‘Si prepričan, da je v redu, da gredo?’« In Danny je odgovoril:”Ja, šli bodo samo po pločniku, kaj bi se lahko zgodilo?'”
Nekaj minut pozneje se je pripetila huda nesreča: voznik, pijan in pod vplivom drog, je s hitrostjo 150 km/h izgubil nadzor nad vozilom in se zapeljal na pločnik v gručo otrok. Do smrti je zbil Sienno (8) in Angelino (12), Anthonyja (13) ter njuno sestrično Veronique. Hudo ranjeni pa so bili še njihovi trije sorodniki, prav tako otroci. Ko sta Danny in Leila prišla na kraj dogodka, sta to grozodejstvo opisala kot nekaj, kar je bilo “izven njunega dojemanja”. Danny je takoj občutil, da je ta huda nesreča “večja od njiju”, obenem pa se zavedal, da mora vse predati Bogu. Leila je ob pogledu na tragedijo začela moliti, čeprav je prizor primerjala z vojnim stanjem, ob katerem so vsi kričali.
Odpuščanje, ki je doseglo vse konce sveta
»Ne odpuščaš zato, ker si drugi zaslužijo odpuščanje, ampak zato, ker si zaslužiš biti v miru.”
Kljub neznosnemu trpljenju in bolečini pa iz ust zakoncev niso privrele besede sovraštva in maščevanja, ampak besede odpuščanja – in to pred očmi javnosti. Prva, ki je to storila, je bila Leila – in to samo nekaj dni po tragediji. “Naučila sem se odpustiti vozniku, ki je vzel moje tri otroke, nisem želela, da bi moji trije preživeli otroci odraščali jezni,” je Leila takrat povedala za Daily Telegraph. S to potezo pa je šokirala celotno državo in nato še ves svet.
Junija letos je za Catholic News Agency (CNA) svoje besede dodatno pojasnila: »Odpuščanje je nekaj, kar vadiš vse življenje. Potem lahko sčasoma odpustiš v večjem obsegu«. In dodala: »In odpuščaš ne zato, ker si drugi zaslužijo odpuščanje, ampak zato, ker si zaslužiš biti v miru.” Pri tem izjemnem dejanju pa jo je, kot je povedala, navdihnil sv. Duh. Tudi mož Danny je povedal, da za voznika moli, ker čuti, da ga je “hudič uporabil za svojo lutko”.
Vendar pa je Leilo in Dannya ta tragedija (in samo žalovanje) zaznamovala do takšne mere, da sta odpuščanje morala usmeriti tudi v njun zakon.
Zakon po izgubi otrok
“Ko pogledam svojega moža, vidim Antonyja, Angelino, Sienno, vidim delček njih, ker so bili plod najine ljubezni.”
»Odpuščanje je omogočilo, da je moj zakon preživel,« je dalje v intervjuju za Catholic News agency povedala Leila.
Odpustila je svojemu možu Dannyju in sebi, da bi se lahko ponovno »gledala z očmi sočutja in empatije« in da bi lahko začela proces zdravljenja vseh družinskih članov«.
»Kako izgleda zakon po žalovanju? Zakon postane zelo drugačen,« je nadaljeval Danny. “Mislim, da če sprejmeš bolečino in trpljenje in to storiš z molitvijo, je kot da bi šel skozi vročo peč ali očiščenje.« Leila pa je ob tem dodala: “Zakon po žalosti res postane izziv, ker vsak od nas žaluje.«
»Torej greš skozi cikel … On je morda jezen, ob drugi priložnosti pa sem lahko jaz jezna. Ampak imela sva srečo, da je zaradi odpuščanja in vere najina ljubezen postala globlja,« je Leila pojasnila. “Ko pogledam svojega moža, vidim Antonyja, Angelino, Sienno, vidim delček njih, ker so bili plod najine ljubezni.”
Povedala je tudi, da sta se naučila biti bolj potrpežljiva drug z drugim, imeti manj neumnih prepirov. Ko je eden od njiju razočaran, poskuša poslušati, saj ve, da se jeza in frustracija enega ne nanaša na drugega.
»Bolj sva sočutna. Imava več empatije [drug do drugega],« je dejala. »Gledava se … z drugačnimi očmi,« je Danny končal Leilin stavek.
Oba starša sta izpostavila moč svoje vere in molitvenega življenja pred nesrečo kot nekaj, kar je pomagalo v tem času trpljenja.
Z novimi očmi zazrta v trpečega Kristusa
Zakonca Abdallah, ki sta del katoliške maronitske Cerkve, sta povedala, da odkar sta izgubila tri otroke, sta najbolj spremenila svoje molitveno življenje, prav tako pa veliko globlje doživljata Kristusovo trpljenje.
Danny je opomnil na prevelik poudarek v nekaterih krščanskih krogih, kjer se govori zgolj o veličastnem, vstalem Jezusu brez kakršnega koli poudarka na tem, kar je bilo prej.
“To je ena stvar, ki mi je všeč pri katoliški Cerkvi, o trpečem Jezusu govorimo in to lahko prenesemo v svoja življenja.« Ter misel dokončal s tem, da bomo trpeli tako s Kristusom kot brez Njega.
»Ta žalost in travma, ki smo ju doživeli, nas je pravzaprav naučila [o] … trpečem Jezusu, teologiji, ki stoji za tem, in kako jo lahko uporabimo v svojem življenju, ker nihče tega ni naredil bolje kot Kristus v svojem trpljenju. On je tisti, ki nam je pokazal, kaj moramo narediti,« je še povedal Danny.
Odpuščanje je ključ do dolgotrajne zveze
“Tecita drug k drugemu in poskušajta razumeti drug drugega.”
»Veliko ljudi se na koncu loči, ker ne vedo, kako se znebiti svoje jeze ali ne vedo, kako prebiti svoje zidove,« je opazila Leila. “Ampak … odpuščanje je ključ do dolgotrajne zveze, to je tisto, kar ohranja zakon skupaj.”
“Tecita drug k drugemu in poskušajta razumeti drug drugega,” je dodal Danny. »Pred nami je široka pot, a pojdite na ozko pot. Veliko težje je, a se bolj splača … Veste, odpuščali smo in smo se odločili odpustiti in vse podobno, a bolečina nas ni zapustila. Še vedno vsak dan doživljamo bolečino, toda [odpuščanje] nas pripelje na boljše mesto.«
Ponovno jih bodo združila nebesa
Leila in Danny komaj čakata, da se nekega dne ponovno združita z vsemi svojimi otroki v nebesih – to je bolj kot kdaj koli prej postal njun življenjski namen.
»Smrti se ni mogoče izogniti, je del življenja. Zato bi lahko bili tudi pripravljeni in to sprejeli, kajti če smo pripravljeni na srečanje z Gospodom, bo to eden najbolj osupljivih trenutkov v našem življenju,« je rekla Leila z nasmehom na obrazu.
»Si lahko predstavljate Jezusovo navzočnost? In Bog je tako resničen. Če sploh kaj, nič ni bolj resničnega kot je resničen Bog in Jezus na tej zemlji.«
Oglejte si tudi:
Katarina Nzobandora po izgubi otroka: “Svet je hitel naprej, jaz pa sem stala na mestu”
Mag. Urška Petak: “Na smrt starša ne moreš biti nikoli dovolj pripravljen”
Mag. Urška Petak: Kako otroci dojemajo smrt in na kakšen način žalujejo?
Leila Abdallah je bila leta 2021 v Avstraliji razglašena za mamo leta. 18. marca 2022 je rodila sedmega otroka. Izbiro imena je prepustila svoji starejši hčerki, ta pa jo je poimenovala »Selina« – kombinacija imen dveh preminulih sester Sienne in Angeline.
V čast svojim trem otrokom in nečakinji, ki so umrli v tragediji, sta Leila in Danny ustanovila nacionalni dan odpuščanja, ki se bo v Avstraliji vsako leto obeleževal 1. februarja, na obletnico smrti teh štirih otrok. Prav tako pa tedensko kampanjo ‘I4give’, ki bo vsako leto trajala od 1. do 7. februarja. Na spletni strani te kampanje sta zapisala, da s tem želita pomagati tudi drugim, ki so trpeli na podoben način. Poleg tega pa spodbujata, da naj na ta dan vsak poišče nekoga, ki mu lahko odpusti ali ga/jo prosi odpuščanja. »Odpuščanje je največje darilo, ki ga lahko daste sebi in drugim. Bolj kot ga vadite, boljši postajate pri tem in vam omogoča mirno življenje in ozdravljenje. Odpuščanje je bolj za tistega, ki odpušča, kot tistega, ki mu je odpuščeno«, sta še zapisala Danny in Leila Abdallah.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Starši so v tej strašni nesreči izgubili tri otroke. Tragedija!!! In kljub globoki žalosti zaradi izgube treh otrok, so storilcu nesreče odpustili. Vsaka jim čast, da so tega sposobni.
Vendar – ali se je pijan voznik staršem opravičil, ali obžaluje svoje dejanje, mu je hudo zaradi nesreče in trpljenja, ki ga je povzročil? To je bistven podatek.
pozablja se,kako starši izgubljajo svoje otroke v vojnah,samomorih…
vsaka zgodba nosi bolečino se osredotoči vec na poledice trpljenja…kot na vzroke…ki bi se morali razdelati in pridobiti vedenje o nas samih in družbe…