Zakaj se bodo moji otroci učili tudi med počitnicami

Foto: Shutterstock

Začetek počitnic je tako lep. Še lepši kot same počitnice, ker je v zraku obet dolgih poletnih dni, novih poznanstev, uživanja, pustolovščin, zabave, lenarjenja, igranja, potovanja … Nobene šole, nobenega strogega urnika, nobenih domačih nalog …

Zakaj bi se učili med počitnicami, saj se vse leto učimo v šoli? 

Ne bomo se učili, kot se učijo v šoli. Se bomo pa učili, kot se najučinkoviteje in mimogrede učimo človeški otroci vseh starosti in vseh obdobij. Preko igre, izzivov, druženja in zabave.

Kaj se bomo torej učili? 

Še ne vem natančno. Nekaj meglenih obrisov novih uporabnih veščin, ki bi jih rada predala otrokom to poletje, pa vseeno imam.

Kuhanja: Cilj je, da zna vsak otrok, starejši od 10 let, pripraviti vsaj tri različne verzije dobrega kosila za vso družino. In za sabo tudi vse pospravi. To pomeni – kuhinja je popolnoma tvoja, kak dan prej izbereš, kaj boš skuhal, poiščeš recept, nabavimo sestavine, če potrebuješ pomoč, poveš, nekdo odrasel je v bližini, a delaš povsem samostojno. To pomeni tudi, da ti nihče ne gleda pod prste in ne utruja z nasveti, za katere ga nisi prosil (tu je priložnost za učenje nove veščine tudi za marsikaterega odraslega). To pomeni, da pojemo, kar boš skuhal, in ti damo tudi verodostojno povratno informacijo.

S tem prispevaš k skupnemu gospodinjstvu, zaupana ti je konkretna in pomembna odgovornost, naučil se boš sam poskrbeti za svojo dobro in zdravo prehrano in osvojil boš veščino, ki bo imela v prihodnosti velik vpliv na tvoje zdravje in na kvaliteto tvojega življenja in življenja tvojih bližnjih.

Samostojnosti in orientacije: Ne, ne gre za to, da bi otroka vrgli iz avta na neznani lokaciji in naj pride nazaj domov (Janko in Metka sta že malo passe, pa tudi socialna bi se lahko vključila). Gre za to, da otroka ob različnih priložnostih pošljemo po različnih opravkih. Če se le da, samega. Seveda primerno starosti. Telefon ni nujen. Denar, če je potreben. Za vozovnico, za sladoled, za zamudnino v knjižnici … Doziramo starosti primerno. Predšolskega otroka bomo mogoče poslali, naj gre do natakarja in ga sam prosi za prtiček. Prvošolčka bomo samega poslali v knjižnico. Tretješolca v trgovino in ga počakali v avtu. Petošolko bomo morda poslali s kolesom v sosednje mesto v veterinarsko ambulanto po tablete proti glistam za muco. Sedmošolca pa z vlakom k babici na drugi konec države.

Seveda sami poznate svojega otroka, veste, koliko je zrel, in seveda se vedno lahko kaj zgodi. Ampak naloga starša ni, da otroka brezpogojno zaščiti pred vsem, kar bi se mu lahko zgodilo. Naloga starša je, da otroka nauči veščin, da se bo nevarnostim znal izogniti in da bo tudi v neprijetnih situacijah znal sprejemati dobre odločitve. Tega pa se otrok lahko nauči le z življenjem v takšnih situacijah (seveda delno nadzorovanih z naše strani, a ta nadzor se mora vsako leto manjšati).

Nove veščine po tvoji izbiri: Izberi, kaj bi rad usvojil to poletje, in začni delati na tem. Zložil Rubikovo kocko? Se naučil žonglirati? Hoditi po rokah? Se voziti z monociklom? Se naučil plavati? Voziti s kolesom? Se naučil brati cirilico? (че те то занима) Nova igra s kartami? Pleskanje svoje sobe? Modeliranje? Programiranje?

Svet je velik, lep in raznolik. Življenje je toliko več od šole. Morda med letom zaradi prenasičenosti z obveznostmi sploh nimaš časa, da bi razmislil, kaj te pritegne, ob čem oživiš, kje ti zatrepeta srce od vznemirjenja … Zdaj je čas in zdaj je priložnost, da okusiš slast veselja do učenja, napredovanja … Nagrada ni ocena, nagrada je mojstrsko obvladanje veščine in zadovoljstvo, ki temu pritiče.

Vzdržljivosti in vztrajnosti brez pritoževanja: Tukaj je seveda veliko odvisno od karakterja otroka, toda tudi dosežek nepotrpežljivca, ki brez pritoževanja prehodi dodaten kilometer, šteje. Merilo ni brat ali prijatelj. Merilo je “stari ti”. Otrok pri tem potrebuje naš vzgled in spodbudo. Učimo se skupaj z otrokom. Zastoj na cesti? Počasen natakar in naši prazni želodci? Še štiri kangle vode, ki jih je treba prinesti na vrt? Dolga vrsta pred sladoledom? Mačji kašelj.

Vztrajnosti in vzdržljivosti se učimo preko tisočerih majhnih izpostavljenosti neprijetnostim in izkušnji, da se je dobro odzvati z vztrajnostjo, potrpežljivostjo in dobro voljo. Ko sedmi večer prineseš mami sedem kant vode na vrt, se ti osmi dan to delo ne zdi več nič posebnega. Obvladaš ga miselno, čustveno in fizično. Opraviš ga mimogrede. Zato starši, ki delajo stvari namesto otroka in ga ne vključujejo v realnost življenja, ki je sestavljeno tudi iz manj prijetnih stvari, otroku škodijo. Kajti če ne raste vzdržljivost, rasteta nepotrpežljivost in občutljivost. Raste človek, ki bo imel vedno težave s svetom in svet z njim. Ponos nad prehojeno naporno potjo in bogatimi pridelki z vrta, h katerim si sam prispeval, je nagrada, ki se usede zelo globoko in oblikuje otrokovo osebnost. Če pa ti ni bilo treba, ker tako ne veš, se ti ne da in nisi za nobeno rabo, pa je tudi to sporočilo, ki ostane zelo dolgo in ga je pozneje težko preseči.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Preveri pakete

Komentarji

  1. Zelo se strinjam s tem, da je treba otroke naučiti čim več uporabnega.
    Pomiti posodo, pospraviti, pomesti, posesati, obesiti perilo, iti v trgovino, odnesti smeti. Tudi kuhati. Ampak kuhanje ni nekaj, kar se naučimo v enem mesecu. Kuhati je treba vsak dan, če hočeš res dobro nekaj skuhati. Učimo pa se vsak dan sproti in celo življenje.
    Za “začetnike” je čisto dovolj, če jih naučimo ocvreti jajca, skuhati hrenovke, skuhati testenine, juho iz vrečke, olupiti krompir in ga dati kuhat v lonec in morda še kakšno enostavno jed. Obstajajo tudi redke izjeme, ki imajo že zgodaj veselje do kuhanja.
    Dejstvo je, da ogromno odraslih ljudi ne zna kuhati. Tako žensk kot moških. Nekateri nimajo niti volje, niti veselja, za njih pa ponavadi kuhajo mame in tašče.

  2. Vsekakor je čas kislih kumaric in hkrati doba “klik-bejt” naslov ni obšla niti tega portala. En minus za to! Članek je pa sicer dober. Pa vendar: A med letom se pa tega ne gremo z otroki? Jih ne učimo in vzgajamo? No moji vnuki bodo definitivno tudi med počitnicami slišali za šolo, na malo drugačen način. Pri kuhanju je dosti možnosti za vajo branja in preračunavanja enot. Recept je za 4 osebe, nas pa bo 8 … pa litri, decilitri, dekagrami, grami, kosi, ulomki in ta dalje. Skozi igro. Pa trgovino se gremo, ko na sladoled in je treba preračunati koliko denarja pripraviti, če je kepica 1.6 EUR, itd.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja