Zajci brez konteksta ali koliko otrok naj ima “dobri” katoličan

Thumbnail

Prizadetost, ki jo je ob papeževi izjavi o “zajcih” v zvezi z načrtovanjem družine doživelo kar nekaj članov velikih družin, se mi po človeški plati zdi razumljiva. A je obenem tudi neupravičena.

 

I.

Mediji so močno in neposredno podobo, ki jo papež izrekel v odgovoru na vprašanje nemškega novinarja o mnenju mnogih Filipincev, da je velika rodnost vir revščine, seveda hitro zagrabili. Zapisali so jo v naslove člankov, postavili v napovedne špice prispevkov in takoj je odbila status najbolj udarne novice in zasenčila druge bogate poudarke papeževega pogovora z novinarji na povratku iz Manile.

Mnogi so medijem, zlasti sekularnim, očitali, da so papeževo izjavo iztrgali iz konteksta. Drži, nekateri mediji so izjavo res popačili, kot recimo: »Papež je katoličanom naročil, naj se ne množijo kot zajci«. V resnici je papež rekel: »Nekateri menijo, da če želimo biti dobri katoličani, moramo biti kot zajci« (v pomenu »se moramo razmnoževati kot zajci«).

Toda pri medijih, ki so izjavo avtentično podali, ni bil problem, da NISO PODALI ŠE KONTEKSTA izjave. Izjava o zajcih namreč stoji sama na sebi, v ničemer ji ni moč oporekati. Resnični problem pa je v tem, da tudi večina katoličanov, celo tistih, ki živijo v velikih družinah, v svojem védenju NIMA KONTEKSTA, da bi jo lahko pravilno razumeli in se nanjo ne odzvali s prizadetostjo.

II.

Vzrok za to je prav gotovo v izredno slabem, deloma celo popolnem nepoznavanju vsebine enega najpomembnejših papeških besedil 20. stoletja, okrožnice Pavla VI. Humanae vitae (O človeškem življenju oziroma O posredovanju človeškega življenja).

To potrjuje tudi odziv papeža Frančiška na »afero zajci«. Ko so mu namreč pokazali naslovnice medijev, se je nasmehnil in obenem izrazil presenečenje, »da njegove besede niso bile polno kontekstualizirane«, in to glede na »zelo jasen odlomek iz Humanae vitae, ki govori o odgovornem starševstvu.« (Tako je o papeževem odzivu poročal nadškof Giovanni Becciu.)

Lepo bi sicer bilo, če bi mediji ob vsakem poročanju o odnosu Cerkve do kontracepcije ali demografskih vprašanj »polno kontekstualizirali« nauk Humane vitae o odgovornem starševstvu. A tega v marsikdaj skopo odmerjenem času in prostoru sodobnega, zlasti spletnega in televizijskega novičarstva, ne moremo pričakovati niti od katoliških medijev, kaj šele od sekularnih.

Bi pa morala biti ta »kontekstualizacija« naloga vsakega bazično izobraženega in vzgojnega katoličana. Tak katoličan bi hitro razumel, da papeževa izjava ni nasprotovanje velikim družinam ali celo njihovo zaničevanje, pač pa komentar miselnosti, ki odgovorno starševstvo meri prvenstveno z vatlom števila otrok.

III.

Gotovo nas v današnjem svetu ne gre pretirano skrbeti zaradi te miselnosti, ampak bolj zaradi nasprotne, tiste, ki vidi že v tretjem ali celo drugem otroku nevzdržno breme ali celo grožnjo blagostanju.

Toda »pri Bogu ni šablone« in odgovorno starševstvo je lahko »en otrok ali dvajset otrok«, kot je slikovito zapisal eden od komentatorjev pod pismom bralke, ki je na iskreni.net napisala iskren odziv na papeževe izjave, in dodal: »Pred Bogom zakonca ohranita svojo edinstvenost, ko se pred njega postavita z vprašanjem, ali sva bila odgovorna, ali bi bila odgovorna, če …«

Ni veliko dodati, razen morda tega, da Humanae vitae zelo jasno tudi poudari: zakonca sta v temelju poklicana k darovanju novega življenja in se lahko temu klicu rečeta NE, če imata za to »utemeljen razlog«. (Žal tega nepogrešljivega dela mnogi katoličani ne poznajo, zato nam pa drugi pogosto upravičeno očitajo, da živimo naravne metode samo kot “naravno kontracepcijo”).

Ob dobrem poznavanju pogleda na načrtovanje družine, kakor ga izraža Humanae vitae, tako ne more priti do nelagodja ali celo prizadetosti zaradi papeževe izjave. Nasprotno, izjava z zajci lahko postane celo posrečena in zelo na mestu, saj slikovito pove: NISMO ŽIVALI in imamo ČLOVEŠKO DOSTOJANSTVO. Gre za Humanae vitae in ne morda Animalium vitae. 🙂

Odločanje za novo življenje tako ni posledica živalskega instinkta, ampak polno svobodnega in zato polno odgovornega dejanja poročne ljubezni. In kaj je bolj dostojanstvenega, bolj Bogu podobnega kot to?

IV.

Papež je zaradi zmede v interpretaciji izjave o zajcih že na sredini avdienci po vrnitvi s Filipinov še enkrat poudaril, kako velik dar so številčne družine, kakšno upanje in tolažbo prinašajo med nas. Poleg tega pa je še nadškof Becciu v že omenjenem odzivu sporočil, da je papežu »resnično žal, da so njegove besede ustvarile tako zmedo« in da »nikakor ni želel zapostavljati pomena lepote in vrednosti velikih družin«.

Naj bo to za kritike in skeptike dovolj. Upam, da bo obenem tudi tolažba za prizadetost, ki so ji čutili nekateri, ki v današnjem svetu prevladujoči kulturi navkljub predano pričujejo o lepoti velike družine. 

Še bolj pa upam, da papež ostane tak, kot je, in da nas ne bo nehal iz naše vsakdanje površnosti prebujati s preprostimi, neposrednimi in slikovitimi besedami in podobami. In naj bo med katoličani čim manj tistih, ki bi si želeli, da bi papež kdaj raje ostal tiho, pač v duhu besed: »Vse, kar rečete, se bo lahko uporabilo proti vam.«

Za nekatoličane se ne bojim, med njimi si je »kulski« papež pridobil že dovolj simpatij …

 

Naslovna karikatura je iz knjige Ksaweryja Knotza: Seks, kakršnega ne poznate (Slomškova založba, 2010). Knjigo lahko kupite v prostorih Zavoda iskreni.net na Nazorjevi ulici v Ljubljani.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Preveri pakete

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja