Z dojenčkom na taborjenje?

Foto: Shutterstock

Si lahko privoščimo kampiranje, če imamo dojenčka? Je to ob kupu plenic, opreme in nočnemu zbujanju sploh izvedljivo?

Z možem taboriva, odkar pomniva. Obema je to najljubši način preživljanja počitnic. A ko sva imela prvega otroka, pol leta staro dojenčico, sva resno razmišljala, ali si za počitnice ne bi izbrali česa bolj »komot«. Nazadnje sva se le opogumila in odpotovala – iz previdnosti samo za nekaj dni in ne predaleč. Ostali smo dva tedna in se od takrat vsako leto vračamo. S šotorom. Lani je svoj šotorski krst doživel naš tretji dojenček. Gre? Seveda gre!

Najbolj povezovalna oblika počitnic

Kampiranje je čudovito. Družina je ves čas zunaj, do vode je običajno le nekaj korakov in za otroke je spanje v naravi eno najlepših doživetij. Če ste kot otroci hodili kampirat, so to verjetno eni lepših spominov na otroštvo. Poleg tega je kampiranje zelo povezovalno, saj družino druži sto in ena aktivnost (postavljanje šotora, peka na žaru, kurjenje ognja, čiščenje rib, večerno opazovanje zvezd …). Tudi dojenčki se v sproščenem vzdušju dobro znajdejo in uživajo ob opazovanju nenehnega dogajanja.

Plusi kampiranja:

• Povezanost z naravo, bližina vode, celodnevna igra na prostem.
• Pri kampiranju najhitreje stkemo nova prijateljstva, saj smo ves čas v stiku s sosedi. Sploh otroci hitro najdejo prijatelje za igro.
• Urjenje spretnosti za preživetje v naravi, uporaba orodja, kuhanje na kuhalniku itd.
• Nobene vezanosti na ure in obroke, nobene vožnje do plaže in nazaj. Če je v bližini trgovina, avta skoraj ne potrebujemo.
• Taborjenje povezuje družino, saj zahteva sodelovanje.
• Urjenje v minimalizmu. Če bi s seboj vzeli vse, kar na začetku nameravamo, bi potrebovali dve prikolici. Zato na koncu vzamemo le najnujnejše. In ugotovimo, kako malo rabimo, da se imamo super! (Pri tretjem dojenčku smo zanj vzeli le nosilko, plenice in odejico za ponoči. Nobenega vozička, stolčka, ležalnikov, banjic, plavalnih pripomočkov, skoraj nobene igrače, nekaj malega oblek. Ničesar nismo pogrešali!)
• Urjenje v prepuščanju (uporabno posebej za mame :). Vse ni tako kot doma in tako je tudi prav. Ker ima preprostost poseben čar.
• Pridih avanture 🙂

Kampiranje ni samo idila

No, vseeno pa kampiranje ni samo idila. Za začetek mora biti vreme lepo, saj se dopust že po dveh deževnih dneh spremeni v nočno moro. Pakiranje je naporno. In kamp mora biti skrbno izbran, z dovolj sence, da se ne počutimo, kot bi se znašli v taborišču v Darfurju.

Šotor nima klime in na morju je sredi poletja celo v senci zelo vroče. Za dojenčke in majhne otroke je zato bolj smiselno izbrati čas izven sezone (junij, september), ko temperature še/več niso ubijalske, morje pa je z malo sreče prijetno za kopanje. Ali pa se odpravimo do kakšne od slovenskih rek ali jezer (Kolpa, Nadiža, Savinja, Bohinjsko jezero …). Noči so ob reki hladnejše, pa tudi gneče je (vsaj v večini kampov) tudi v višku sezone manj kot na hrvaški obali.

Minusi taborjenja:

• Odvisni smo od lepega vremena.
• Tudi če opremo zmanjšamo na minimum, je pakiranja še vedno ogrooomno.
• Šotor ne nudi nobene zvočne izolacije. Majhnih dojenčkov zvoki običajno ne motijo, lahko pa zaradi njih slabše spijo malčki (sploh če so navajeni na popolno tišino). Če dojenček ponoči joka, se lahko zgodi tudi, da bo motil občutljive sosede. (Zato se splača izbrati kakšen manjši družinski kamp, kjer so gostje do družinske realnosti bolj prizanesljivi. In kjer seveda ni nočnih zabav.)
• Obvezno potrebujemo prostor v senci, po možnosti blizu kopalnice.
• Nočno dojenje v šotoru ni najudobnejše, saj se nimamo kam nasloniti. Najbolj praktično je dojenje v ležečem položaju.
• Če so noči zelo vroče, imajo otroci težave s spanjem. Če ne taborimo ob morju, pa so noči lahko precej mrzle, zato vzemimo s seboj topla oblačila in spalne vreče. (Če dojenčka dobro zavijemo, ni bojazni, da ga bo zeblo, tudi če je v šotoru manj kot 20 stopinj.)
• Kuhanje, postavljanje in pospravljanje šotora … Kampiranje ni all-inclusive varianta.

Torej da ali ne?

Test je zelo enostaven. Če ob misli na taborjenje najprej pomislite na kup težav, goro opreme in pomanjkanje udobja, potem se lahko brez slabe vesti napotite v apartma ali hotel. Navsezadnje so počitnice namenjene počitku, ne pa preizkušanju lastne vzdržljivosti.

Če pa si taborjenja resnično želite in se vam zdi edina ovira dojenček oz. malček, potem se brez skrbi odpravite na pot. Dojenčki radi spijo v šotoru. Pravzaprav so oni še najmanj zahtevni. Tisti, ki kompliciramo, smo starši. Dojenček se bo imel gotovo dobro tam, kjer bomo uživali tudi mi.