Vse, kar morate vedeti o sončnih kremah

vir: flickr.com

Ko rečemo poletje, nas večina najprej pomisli na sonce, morje in brezskrbne počitnice. Ima pa poletna zgodba plat, ki zahteva malce več pozornosti – sončenje. Kar nekaj let so nas prepričevali, da je sončenje škodljivo in da se mu je treba za vsako ceno izogibati. Veliko ljudi je bilo prepričanih, da nanje skoraj ne sme posijati sončni žarek. Vendar je to skrajnost, ki nikakor ni dobra in prava. Seveda je praženje na plaži nespametno, vendar pa to niti slučajno ne pomeni, da se moramo soncu in sončenju popolnoma izogibati. Nasprotno!

Ultravioletna svetloba nam koristi

Kljub opozorilom ima ultravioletna svetloba številne dobrodejne učinke. Med drugim uravnava hormonsko delovanje, spodbuja tvorbo vitamina D, pomaga ščititi organizem pred rahitisom, osteoporozo in kariesom, upočasnjuje procese staranja, ima pomembno vlogo pri razstrupljevalnih procesih organizma …

Ves čas je treba imeti pred očmi zdravo mero.

Za primeren izkoristek sončne svetlobe je potrebno soncu izpostaviti čim večjo površino kože. Seveda pa je ves čas treba imeti pred očmi zdravo mero. To pomeni, da se jeseni in spomladi sicer lahko sončimo tudi sredi dneva, poleti pa za sončenje izbiramo jutra in pozne popoldneve. Koliko UV svetlobe je za kožo še zdravilno, je odvisno od tipa kože in predhodne količine kožnega barvila melanina, ki ga na zunaj opazimo kot porjavelost. Če je sončenja ravno prav, nam koristi, če pa ga je preveč, se tvorijo škodljivi prosti radikali. Lotimo se ga torej postopno, da se količina melanina počasi povečuje. Ne bo pa odveč poleti poskrbeti tudi za sproščenost, lažjo telesno aktivnost, da smo primerno hidrirani in da telesa ne pregrevamo. Koristi tudi lahko prebavljiva hrana in spanje v temnem prostoru.

Kako kreme varujejo?

Velika večina nas uporabi veliko premalo sredstva za sončenje pri enem mazanju.

Kožo si pred soncem ščitimo s kremami za sončenje. Krema nas zaščiti pred opeklinami, ne varuje pa nas pred kožnim melanomom – rakavimi spremembami.

Osnovna delitev sončnih krem je na tiste s kemičnimi in tiste s fizikalnimi UV filtri. Slabosti prvih so povzročanje hormonskih motenj, povečana tvorba prostih radikalov in staranje kože. Kreme s fizikalnimi UV filtri teh pomanjkljivosti nimajo, znanost pa še ne ve, kakšni so učinki, če so UV filtri (titanijev ali cinkov oksid) v obliki nano delcev. Znano je le, da ne ostanejo na površini kože, ampak prodrejo v globine kože in tkiv. Ob nakupu torej ne bo odveč preveriti v kakšni obliki ti filtri so.

Sonce na Zemljo pošilja različne UV žarke. UVC in del UVB žarkov prestreže atmosfera, UVA in preostanek UVB žarkov pa prodre do površine Zemlje in tam vpliva na kožo, če jim je izpostavljena. UVB žarki prodrejo v povrhnjico in povzročajo sončne opekline in alergijske reakcije. UVA pa prodrejo globlje v kožo, tam spreminjajo celice (poveča se možnost za nastanek malignega melanoma), kožo izsušujejo, poškodujejo kolagenska vlakna in pospešujejo staranje.

Kaj pomeni zaščitni faktor?

Višji zaščitni faktor ne pomeni bistveno močnejše zaščite, temveč predvsem dolgotrajnejšo.

Zaščitni faktor daje le informacijo o trajanju zaščite pred UVB žarki. Pove nam, kolikokrat dlje smo lahko na soncu, kot bi lahko bili, če bi bili nezaščiteni. Višji zaščitni faktor torej ne pomeni bistveno močnejše zaščite, temveč predvsem dolgotrajnejšo. Moč zaščite med faktorjem 15 in faktorjem 50 je v bistvu minimalna. Prvi ščiti malo več kot 93 %, drugi okoli 96 %. Z uporabo višjih zaščitnih faktorjev torej poskrbimo za popolnejšo zaščito, vendar tudi to velja le do neke mere. Večja količina kemijskih filtrov je lahko za kožo strupena, poleg tega pa daljša izpostavljenost UVA sevanju koži močno škoduje. Zato moramo biti pozorni, da krema nudi zaščito pred UVA in UVB žarki. Po nekaterih podatkih velja, da je okoli zaščitnega faktorja 20 zaščita največja in hkrati škoda najmanjša.

Pa še nekaj je pomembno. Kreme s faktorji višjimi od 8 onemogočajo nastajanje D vitamina, ki vpliva na metabolizem mineralov v kosteh, varuje pred rakom in pomaga k večji odpornosti. Večini ljudi zahodnega sveta D vitamina primanjkuje zaradi načina življenja. Ko zunaj sije sonce, mi čas preživljamo v zaprtih prostorih, poleg tega pa ozračje zaradi povečane onesnaženosti prepušča manj UV žarkov. Tako da je pozornost glede uporabe zaščitne kreme, faktorja in časa, ko bomo na soncu, še toliko pomembnejša.

Koliko kreme je dovolj?

Če ste pozorni na drobni tisk na plastenki za sončenje, boste prebrali, da 200 ml kreme zadostuje za polno zaščito telesa za šest nanosov. Torej nas velika večina uporabi veliko premalo sredstva za sončenje pri enem mazanju. Če kot merico uporabljamo čajno žličko, naj bi po eno čajno žličko porabili za obraz, vsako od nog, vsako od rok, trebuh in hrbet. Torej sedem čajnih žličk naenkrat.

Negovalne kreme za poletje

Smiselno je kožo, sploh poleti, negovati s kremami z beta karotenom in drugimi sestavinami, ki spodbujajo naravno samozaščitno delovanje kože (jojobino olje, ognjičevo olje …). Te kreme ne vsebujejo zaščitnih UV filtrov, ampak spodbujajo nastajanje naravnega pigmenta, kožo vlažijo in negujejo. Mišljene so za dopolnilno nego in ne kot sončne kreme.

Sonca se ne bojmo, ker je naš prijatelj

Sonca smo veseli. Dnevi, ko sije, so bolj prijetni, ljudje pa smo bolj optimistični. Zato si sonca – po pameti – ne omejujmo. Še prehitro si ga bomo v meglenih jesenskih in zimskih dneh zaman želeli.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.