Velike prednosti nočnega dojenja, ki jih poznajo le redki

Vir: Shutterstock

Mame se pogosto srečujejo z dvomi o tem, ali in kolikokrat dojiti, posebej ponoči in ko je dojenček že starejši. Navadno nasprotujoči si družbeni nasveti niso koristni, dobro pa je vedeti, da narava in znanost govorita precej podobno; dojenje in spanje sta med seboj neločljivo povezana.

Majhni otroci so namreč ustvarjeni, da bi zaspali na dojki. Še več, mati dojenčku z nočnim dojenjem pomaga, da bi ponoči bolje spal, dojenje ponoči pa ima še več drugih pomembnih pozitivnih učinkov. Spodaj je pet dejstev, ki jih o nočnem dojenju poznajo le redki, a še zdaleč niso zanemarljiva.

1. Nočno materino mleko pomaga dojenčku, da zaspi

V času, ko dojenčki ne morejo proizvajati lastnega melatonina, je nočno materino mleko njegov bogat vir.

Dojenčki se rodijo brez cirkadianega ritma – nekakšne notranje ure, ki povzroča, da smo ljudje podnevi budni, ponoči pa spimo. Ta ritem je pod nadzorom številnih hormonov, med katerimi je najbolj znan hormon spanja melatonin. Ko sonce zaide, se raven melatonina dvigne in pri odraslih ljudeh povzroči zaspanost. Toda epifiza, del možganov, ki je odgovoren za proizvodnjo melatonina, je ob rojstvu nezrela. Cirkadiani ritem se tako začne razvijati šele v osmem tednu po rojstvu in se v polnosti razvije do prvega leta starosti otroka. V praksi to pomeni, da majhni dojenčki ne ločijo dneva od noči, ne glede na to, kaj z njimi počnemo, saj tega razvojnega mejnika ni mogoče prehiteti.

Kljub temu pa je mati narava matere pripravila za pomoč otrokom v času, ko sami ne ločijo dneva od noči – in sicer tako, da je v času, ko dojenčki ne morejo proizvajati lastnega melatonina, nočno materino mleko njegov bogat vir. Prav iz tega razloga nočno materino mleko dojenčkom pomaga, da zaspijo oz. spijo (dalje).

2. Nočno materino mleko se razlikuje od dnevnega in ima edinstvene koristi

Poleg melatonina je nočno materino mleko bogato z drugimi snovmi, ki spodbujajo spanje in krepijo možgane. Dr. Darcia Narvaez, raziskovalka zgodnjega otroštva z Univerze Notre Dame, je za portal raised good dejala: »Starši bi morali vedeti, da materino mleko zvečer vsebuje več triptofana (aminokisline, ki povzroča spanje). Triptofan je predhodnik serotonina, hormona, ki je pomemben za delovanje in razvoj možganov. V zgodnjem življenju zaužitje triptofana vodi do večjega razvoja receptorjev za serotonin. Nočno materino mleko vsebuje tudi aminokisline, ki spodbujajo sintezo serotonina, ki izboljša delovanje možganov, ohranja dobro razpoloženje in pomaga pri ciklusih spanja in budnosti. Zato je za otroke še posebej pomembno, da prejmejo večerno ali nočno materino mleko, ker vsebuje triptofan

3. Nočno dojenje pomaga zagotoviti dovolj mleka

Raven prolaktina se z dojenjem dvigne; bolj kot se otrok doji, višja je raven prolaktina in večja je zaloga materinega mleka.

Prolaktin je hormon, ki pomaga vzpostaviti, graditi in vzdrževati oskrbo z mlekom in tako kot melatonin sledi cirkadianemu ritmu. V prvih tednih dojenja telo v dojki odloži receptorje za prolaktin, ki pomagajo uravnavati proizvodnjo mleka. Raven prolaktina se z dojenjem dvigne; bolj kot se otrok doji, višja je raven prolaktina in večja je zaloga materinega mleka.

Ravni prolaktina pa so bistveno višje v nočnem materinem mleku, zlasti v zgodnjih jutranjih urah. Če se dojenček doji ponoči, materi pomaga vzdrževati dovoljšno zalogo mleka. Nekatere matere otroke tudi več dojijo ponoči, ker je takrat preprosto več mleka.

4. Nočno dojenje lahko zaščiti pred kolikami

Melatonin sprošča gladke mišice prebavil, s čimer zmanjša tveganje za kolike.

Otroške kolike oz. trebušni krči, za katere ni znanega zdravila, običajno prizadenejo dojenčke, stare od dveh tednov do štirih mesecev, zanje pa so značilne epizode joka, ki se običajno pojavijo zvečer.

Pozitivna lastnost uživanja melatonina v nočnem mleku doječe matere je za otroka tudi to, da melatonin sprošča gladke mišice prebavil, s čimer zmanjša tveganje za kolike. Dojenčki sami ne proizvajajo melatonina do starosti približno treh mesecev, zato so pri otrocih, ki se ponoči dojijo manj, kolike brez zunanjega vira melatonina bolj verjetne.

5. Nočno dojenje ščiti pred SNSD

V metaanalizi 288 študij s podatki o dojenju in Sindromu nenadne smrti dojenčka (SNSD) je bilo ugotovljeno, da »dojenje ščiti pred SNSD in da je ta učinek močnejši, če gre za ekskluzivno dojenje« (da se otrok le doji). Ugotovljeno je bilo, da vzburjenje dojenčkov pomaga pri tem, da ti ostanejo v fazah spanja, ki jih ščitijo pred SNSD. Vzburjenje je pogostejše pri dojenčkih, ki se dojijo ponoči. Nacionalni svet za zdravje in medicinske raziskave v Avstraliji poroča, da lahko dojenje ponoči zmanjša tveganje za SIDS za 44 %.

Povzeto po: raisedgood.com/

Komentarji

  1. Moti me to, da na tem portalu pišete te članke vedno na osnovi nekih ameriških, avstralskih raziskav? Zakaj ni kakšne slovenske raziskave? Saj večino mamic doji, tudi knjig je že kar nekaj slovenskih avtoric napisalo.

    Jaz sem sina dojila do 4. leta starosti. Ponoči se je veliko dojil, ko sem šla v službo nazaj, malo manj. Ampak včasih je za mamice težko, če se otrok velikokrat zbudi, da bi se dojil, mamica pa utrujena. Tudi meni je bilo občasno mučno, ampak sem se potrudila, ker je bilo dojenje obema v veselje in radost.
    Sin je imel samo zizo, ni uporabljal ne prsta za cuzanje, ne dude, ne flaške.

    Krčev ni imel oziroma samo na začetku, pa še to samo podnevi, tako da so nam bile prihranjene noči za spanje. Krči so se nehali, ko sem upoštevala nasvet in izločila iz prehrane vse mlečne izdelke. Nekako do 5. meseca njegove starosti sem to prakticirala in se je obneslo. Nato je pa itak trebušček že večji, črevesje bolj razvito in krčev ni več.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.