Uničevalka zakonske in duhovniške zvestobe

O odvisnosti od pornografije se danes še vedno malo ve, še manj pa govori, čeprav je navzoča povsod ter odtujuje zakonce, spodbuja kršenje obljub zvestobe in zaobljub čistosti.

»Poročil sem se dve leti po diplomi. Prepričan sem bil, da bo zakon rešil moj problem (do takrat je bila moja pornografska odvisnost že v polnem razmahu). A ga ni. Problem, kakršna je odvisnost, se ne reši s poroko. Stvari so se le še poslabšale,« pripoveduje Robert, eden izmed mnogih moških (in žensk), ki se v današnjem času soočajo z odvisnostjo od spletne pornografije.

Pornografija ni tuja ne mladim ne starim, ne poročenim ne posvečenim. Uničuje od znotraj, v samoti naših sob.

Nadaljuje: »Nekega poletnega jutra leta 1995 se je žena soočila z mano, potem ko sem celo noč bedel in po spletu iskal pornografijo. Na mnogo načinov se je tistega jutra moje življenje končalo. V trenutku sem iz superzvezdnika v svoji skupnosti, vzornega moža in očeta, občudovanega voditelja v župniji, celo iz vzora okrevanega odvisnika, postal moralna zguba, vizualni prešuštnik, lažnivec in porno narkoman.«

Robertova zgodba je zgodba o težki odvisnosti, o kateri se danes še vedno malo ve, še manj pa govori, čeprav je pornografija navzoča povsod ter odtujuje zakonce, spodbuja kršenje obljub zvestobe in zaobljub čistosti. Tuja ni ne mladim ne starim, ne poročenim ne posvečenim. Uničuje od znotraj, v samoti naših sob.

Posledice pornografije na naša življenja

Ljudje pogosto mislimo, da je pornografija privlačna zaradi spolnosti, a temu ni tako, pravi W. Struthers v knjigi Wired for Intimacy. Gledanje pornografije se začne v iskanju intime. Toda v njej bomo drug drugemu podarjajoče se intimnosti iskali zaman. Namesto tega nam predstavlja svet, v katerem se vse vrti le okrog lastnega užitka, okrog samega sebe. Zato ni nenavadno, da več kot je posameznik gleda, bolj zmanjšuje njegov interes za resnični odnos s partnerjem. To potrjujeta na primer podatka, da kar 56 odstotkov ameriških ločenih parov poroča, da je bil vsaj eden od njiju obseden s pornografskimi spletnimi stranmi, ter da gledanje pornografije za 300 odstotkov poveča možnost, da bo posameznik prevaral svojega partnerja.

Gledanje pornografije za 300 odstotkov poveča možnost, da bo posameznik prevaral svojega partnerja.

Pornografija moškega in žensko ter njun odnos prikazuje na skažen in neresničen način. Ženska je v njej enodimenzionalna: nikoli ne reče ne, nikoli ne zanosi in komaj čaka, da bo lahko imela spolne odnose s katerim koli moškim in ga zadovoljila na kateri koli način. Žensko torej ponižuje in prikazuje kot predmet, namenjen za spolni užitek. Gail Dines v knjigi Pornland. How porn has hijacked our sexuality zapiše, da pornografija (katere miselnost je preplavila tudi popularno kulturo) dekletom in ženskam sporoča, da je njihova najpomembnejša in najvrednejša lastnost spolna privlačnost. S tem jih pravzaprav pripravlja za zlorabo, saj zmanjšuje njihovo samozaupanje in pozitivno samopodobo ter jih prepričuje, da so vredne le kot spolni objekt in ne kot človeško bitje v celoti.

Na drugi strani pornografija prikazuje moške, pravi Dines, kot »brezdušne, brezčutne in amoralne podporne naprave erektiranih penisov, ki so upravičeni do uporabe žensk, na kakršen koli način si jih želijo. Ti moški ne kažejo nobene empatije, spoštovanja ali ljubezni do žensk, s katerimi imajo spolne odnose«.

Pamela Paul v knjigi Pornified to ugotovitev ilustrira s presenetljivim rezultatom ene izmed anket: »Moški in ženske, ki so bili izpostavljeni veliki količini pornografije, so si precej manj želeli imeti hčerko kot tisti, ki ji niso bili. Kdo bi si želel, da bi se do njihove lastne male punčke kdo obnašal na takšen način?« Dodaja: »Pornografija je v svojem bistvu egocentrična – nekaj, kar moški stori sam, zase – tako da uporabi žensko kot sredstvo za dosego užitka, kot še en potrošniški produkt.«

Pornografija dekletom in ženskam sporoča, da je njihova najpomembnejša in najvrednejša lastnost spolna privlačnost in jih s tem pravzaprav pripravlja za zlorabo.

Dolgotrajna izpostavljenost takšnim sporočilom ima (poleg vedno močnejšega prepričanja, da so pornografija in vzorci odnosov, ki v njej prevladujejo, nekaj normalnega in sprejemljivega) močan vpliv na posameznikova prepričanja in pogled na spolnost ter na njegovo sposobnost vstopanja v intimne odnose. Vodi ga v prepričanje, da je promiskuiteta normalna, spolna monogamija nenaravna, spolna neaktivnost pa nezdrava. Pravi mu, da je edini cilj spolnosti zadovoljitev njegovih želja in užitkov. Daje mu lažni vtis, da sta seks in užitek popolnoma ločena od partnerskega odnosa, zato nesebična ljubezen in zaupanje med partnerjema nista mogoči …

Ali naj se torej čudimo ugotovitvam psihologov, da so redni ogledi pornografskih vsebin povezani s pogostejšimi pojavi resne klinične depresije ter da moški, ki redno gledajo pornografijo, postanejo bolj gospodovalni, introvertirani, anksiozni, narcistični in imajo nižjo samopodobo?

Ko slaba navada postane odvisnost

Negativne posledice, ki jih prinaša pornografija, težko razumemo brez znanja o tem, kako deluje na naše možgane. Gledanje pornografskih vsebin v njih sprošča hormone užitka, kakršna sta dopamin in serotonin. Daljša kot je izpostavljenost, bolj odvisni postajajo naši možgani. Možganska nevrološka struktura se prilagodi na povečan odmerek teh hormonov, ki zato postanejo potrebni za njihovo normalno delovanje. Ob njihovem pomanjkanju zato občutimo odtegnitveni sindrom.

Pornografija vodi v prepričanje, da je promiskuiteta normalna, spolna monogamija nenaravna, spolna neaktivnost pa nezdrava.

Poleg tega je za isti odmerek dopamina v možganih potrebno vedno višja stopnja dražljajev v obliki pornografskih vsebin. Posameznik tako navadno preide od erotičnih fotografij k mehki pornografiji in od nje k trdi pornografiji, sčasoma pa mu tudi to več ne zadošča za doseganje iste stopnje hormonskega “zadevanja”.

Nekateri znanstveniki pornografijo zato imenujejo kar “nova droga”, saj na človeške možgane vpliva enako kot opojne substance. Podobne pa so tudi posledice, kar dobro ponazarja podatek, da kar 58 % odvisnikov od pornografije utrpi resno finančno izgubo, ena tretjina pa zaradi manjše produktivnosti oz. nezmožnosti za delo celo izgubi službo.

Žrtev nikoli ni le odvisnik

Žrtve pornografije niso le tisti, ki jih le-ta vodi v odvisnost, temveč tudi njihove žene, možje, otroci, farani … Uporabnik pornografije se navadno ne zaveda, kako s tem prizadene svoje najbližje. Sara, katere mož se spopada z odvisnostjo od pornografije, takole opiše trenutek, ko je odkrila njegovo odvisnost: »Nisem vedela, kaj naj storim. V mislih sem preletavala vse nenavadne dogodke minulih let. Z zavedanjem, da je odvisen, sem končno razumela izolacijo in osamljenost, ki sem ju vedno čutila v najinem zakonu. Bilo je grozno. Nisem ga mogla pogledati. Nisem prenesla, da bi se me niti poskusil dotakniti. Prizadel me je bolj kot kar koli drugega v življenju; počutila sem se pozabljeno s strani tistega, za katerega sem mislila, da mu lahko najbolj zaupam. Zaupanje je bilo raztreščeno.«

Pornografija daje lažni vtis, da sta seks in užitek popolnoma ločena od partnerskega odnosa.

Elizabeta podobno izkušnjo opisuje tako: »V želodcu se mi je dvignilo. Počutila sem se, da bi morala teči do kopalnice in bruhati, ampak se v bistvu nisem mogla niti premakniti. Kot da bi imela izventelesno izkušnjo. … Največji izziv zame je bila izguba zaupanja. Potrebnih je bilo veliko laži, da je prikril nekaj takega, kot je odvisnost od pornografije.«

Ali obstaja luč na koncu predora?

Kot pri drugih odvisnostih si tudi pri pornografiji le stežka priznamo svojo odvisnost. To najlažje preverimo, če se lahko za dalj časa vzdržimo od nje. V kolikor tega ne zmoremo storiti in občutimo odtegnitveni sindrom, smo gotovo prišli do točke odvisnosti.

Pomembno je, da si to priznamo in si poiščemo pomoč. V Sloveniji skupine za zdravljenje izključno te odvisnosti še ne obstajajo, vendar lahko posamezniku pomagajo tudi skupine za druge nekemične odvisnosti, kakršna je zasvojenost z igrami na srečo. Skupina lahko posamezniku omogoči nujno potrebni občutek, da se s svojo težavo ne sooča sam, ter prostor, v katerem lahko brez obsojanja drugih spregovori o svoji odvisnosti.

Ne glede na občutke stiske, sramu in osamljenosti, ki jih prinaša odvisnost od pornografije, se je potrebno zavedati, da je rešitev vedno mogoča. Seth svoje življenje po ozdravljeni odvisnosti opiše tako: »Življenje po tem je toliko boljše kot prej. Zdi se ti, kot da si imel prej v omari okostnjaka, ki ga zdaj ni več. Nad glavo ne lebdi več črn oblak. To je nekaj, kar te osvobodi.«

Delovati preventivno

Še pomembneje je delovati preventivno. Razširiti je potrebno znanje o vplivu pornografije na naše možgane, o njenih posledicah na življenja tistih, ki jo gledajo, ter nujnosti zdravljenja tistih, ki zapadejo v odvisnost.

Kar 58 % odvisnikov od pornografije utrpi resno finančno izgubo, ena tretjina pa zaradi manjše produktivnosti oz. nezmožnosti za delo celo izgubi službo.

Danes, v dobi interneta in seksualizacije, smo izpostavljeni vsi, najbolj pa so na udaru otroci in mladi. Zato imamo še prav posebno odgovornost starši in vzgojitelji, ki si pred tem vprašanjem ne smemo zatiskati oči. Zavedati se moramo, da bodo otroci v stik s pornografijo prišli tako ali drugače (povprečna starost prvega srečanja s pornografijo je padla že pod 11 let starosti, poleg tega pa že popularne televizijske serije, kakršni sta npr. Igra prestolov ali Spartacus, vsebujejo popolnoma pornografske prizore). Na nas je, da se z otroki in mladostniki o tem pogovorimo in ovrednotimo pristno ljubezen in spolnost.

Še prej pa se moramo sami soočiti s svojimi morebitnimi vrzelmi, ki jih poskušamo zapolniti tudi s pornografijo, ter se tega osvoboditi. Ob našem padcu in prelomitvi zakonske, duhovniške ali redovniške zvestobe namreč nihče ne trpi bolj kot otroci in mladi, ki smo jim zgled in opora.

Pet dejstev o spletni pornografiji

Že za leto 2010 so veljali naslednji statistični podatki:

1. Skoraj 25 milijonov ali 12 % vseh spletnih strani je pornografskih.
2. Vsako sekundo si pornografijo prek interneta ogleduje več kot 28.000 ljudi.
3. 25 % vseh iskanj preko spletnih brskalnikov je povezano s pornografskimi vsebinami.
4. Industrija internetne pornografije po vsem svetu vsako leto zasluži 3,78 milijarde evrov.
5. Povprečna starost, pri kateri se otrok na internetu prvič sreča s pornografijo, je padla na 11 let in se še znižuje.

Prispevek je bil prvotno objavljen v prilogi Naša družina (6/2013).