Tvoje lepo, dobro in zvesto telo!

Foto: Shutterstock

Nedolgo nazaj je bil katoliški praznik, imenovan telovo. Ne glede na to, ali ti to kaj pomeni ali ne, je za vse, še posebno za nas, ženske, na mestu razmislek o našem telesu.

Kako se počuti tvoje telo in kako ravnaš z njim?

Kako zelo krute smo velikokrat s svojim telesom. Kako slabo skrbimo zanj. Ne hranimo ga primerno, ne damo mu dovolj spanja in počitka, ne damo mu tega, kar bi ga oživilo, prebudilo in povzročilo, da bi zasijalo. Ne damo mu ljubezni, nege, zaupanja, sprejemanja …

Če si prišla do sem, da kot odrasla ženska bereš danes ta članek na Iskreni.net, ti zelo očitno tvoje telo odlično služi.

Mladost ima svoje znake, prav tako zrelost. Odrasla spolno zrela samica v naravi izgleda in mora izgledati drugače kot izgleda samica, ki je komaj vstopila na pot spolne zrelosti. Rodovitnost se kaže navzven. To so pigmentni madeži, maščobne obloge, obline, kosmatost … In predvsem samozavest. Tudi starost ima svoje znake. Vse to so obdobja življenja in človek, ki sebe sprejme in živi v ravnovesju, je lep. Ne glede na starost, ne glede na spol.

Tvoje noge, ki jim morda zameriš popokane kapilare ali celulit, te že toliko let zvesto nosijo. Tvoje oči vidijo, tvoji možgani razumejo. Tvoje roke delajo, ustvarjajo.  Tvoje prsi so morda nahranile tvoje otroke, ne le s fizično hrano, ampak še bolj z duševno zalogo ljubezni za vse življenje. Tvoji jajčniki in maternica, ki jim morda zameriš vsakomesečno krvavenje in krče, potem pa še menopavzo, te delajo to, kar si. Te delajo rodovitno, tudi če morda nimaš otrok. Tvoje telo ti daje možnost, da živiš to življenje. Zato je lepo in vredno.

Človek, ki sebe sprejme in živi v ravnovesju, je lep. Ne glede na starost, ne glede na spol.

Miselni eksperiment

Predstavljaj si, da ni Instagrama, ni medijev in ni nobenih družbenih meril, ki ti stalno šepetajo, da tvoje telo ni dovolj dobro, lepo, ljubko, gibčno, zapeljivo, mlado … kakršnokoli že. Predstavljaj si, da na svetu ni nobenih lepših žensk kot si ti in tudi ne nobenih grših. Ni nobenih moških, ki bi jim morala biti všeč. Nobenih žensk, ki bi jim zavidala. Sta samo ti in tvoje telo.

Bi lahko bila zadovoljna z njim? Sproščena? Prešerna? Razigrana? Bi se lahko veselila svojega telesa?

Tudi znamenj časa na njem? Tudi krivega nosu – ker skozi ta nos nenazadnje odlično dihaš? Tudi bledikave polti – ki se je razvila, da tvoje telo lažje absorbira sončne žarke in vitamin D? Tudi gub – ker kažejo, da si že nekaj doživela? Samozavestno in z dvignjeno glavo? Ker ni nikogar, ki bi mu morala biti vizualno všeč. Ker ni nikogar, ki bi postavljal merila, kaj je lepo in kaj ni.

Kako bi se počutila?

Veš kaj … 

… to ni miselni eksperiment. To je resnica. Vse drugo je samo cenena navlaka, ki se vsako drugo desetletje spremeni in obremeni drugo skupino žensk.

V resnici si samo ti in tvoje telo. Če imaš vero, je zraven še tvoj Stvarnik, ki je to tvoje čudovito telo ustvaril natanko takšno, kot mora biti.

Čudovito. Uporabno, sposobno. Skrbeti zanj, veseliti se ga, negovati ga … je Božja volja.

Res je morda tudi krščanstvo preteklosti krivo za popačen odnos telesa, a to nikoli ni bilo pravo in pristno krščanstvo, ampak krščanstvo, zlorabljeno v nizkotne namene. Kajti krščanski Bog je Bog ljubezni. Ljubezni do sebe in s tem tudi do svojega telesa, do bližnjih in do Boga. Tako je bilo mišljeno na začetku in tako je. Kdor trdi drugače, pač gleda na svet skozi svoja umazana očala.

Samo to telo imaš. Nikoli ne boš imela drugega. Tvoje je, podarjeno ti je bilo. Ne vemo, zakaj točno takšno. Ampak drugega ni. Ni drugega telesa, ni drugega življenja na tem svetu. Užij to, ki ga imaš. Sprejmi to, kar si dobila. Veseli se tega, kar ti pripada. Živi to, kar imaš. Naj ti to, česar nimaš, ne pokvari veselja s tem, kar imaš. Vsa sodobna merila lepega in zapeljivega so iluzije in so prazne marnje, ki se sesujejo kot hišica iz kart.

Dobro se nasmejati iz srca, se ljubeče dotakniti roke drugega, z nežnostjo pogledati na spečega otroka, ljubeče počesati staro mamo, strastno se ljubiti s tistim, ki je prav tako nepopoln, kot si ti, toda je tvoj …  odraža lepoto in bogastvo, v primerjavi s katero so najboljše slike Instagrama kot risbica iz vrtca pred Michelangelovo umetnino.

Ni drugega telesa, ni drugega življenja na tem svetu. Užij to, ki ga imaš. Sprejmi to, kar si dobila. Veseli se tega, kar ti pripada. Živi to, kar imaš.

Tvoje življenje in tvoje poletje

Kaj če bi nehala čakati, da boš shujšala, da boš fit, da boš to ali ono in bi začela skrbeti za svoje telo? In to ne pomeni prvenstveno, da greš na nohte in na masažo. Pomisli, kaj poživi in pomiri tvoje telo. Morda je to sprehod. Gibanje. Dobra in zdrava hrana. Ples. Bolj umirjen vsakdan. Reden počitek. Dobra družba. Morda razmisli, s čim bi to poletje nahranila svojo dušo, da je ne bo potrebno tolikokrat utišati s hrano. Kako lahko bolj ljubeče delaš s svojim telesom?

Ne čakaj nekega poletja, da boš uživala v občutku vode, ki obliva tvoje telo. Ne potrebuješ dizajnerskega vrtnega pohištva, da bi uživala v poletnem večeru. Ne potrebuješ vitkega pasu, da bi bila ljubljena. Ljubezen, lepota, veselje in sreča niso samo za mlade in lepe po merilih sveta. Ravno nasprotno, tam je toliko zlaganega. Ali pa tudi ne – ni važno. Dejstvo je, da je ta svet narejen zate. To telo, ki ga imaš, je zate. Ta dan je zate, to sonce je zate, to poletje je zate … vse ti je dano.

Vse, kar rabiš, že imaš!