“Tistega sošolca pa ne maram!” – 5 predlogov, kako ravnati

Foto: Shutterstock

Naš otrok se bo slej ko prej soočil z osebo, ki je ne bo maral. Pomagajmo mu razumeti njegove občutke ob tem in ga naučimo, kako se v teh odnosih znajti.

Tako kot se odrasli v življenju soočamo z ljudmi, ki so nam manj simpatični, se z njimi sooča tudi otrok. Konflikti in zapleteni socialni odnosi so naravni del življenja. Porajajo se vedno znova in znova in nihče jim ne ubeži.

Ne razumemo se z vsemi enako dobro in ne družimo se z vsemi enako radi. In vendar nam to ne daje pravice, da se do teh oseb vedemo grdo ali ignorantsko. To, da se znamo spoštljivo vesti tudi do ljudi, ki nam niso najbolj pri srcu, je odraz zrelosti. In prav je, da k temu spodbujamo že najmlajše.

S tem, ko z otrokom odkrivamo razlog, zakaj nekoga ne mara, spodbujamo njegov razvoj kritičnega mišljenja.

1. Skupaj z otrokom odkrijmo vzrok, zakaj tako čuti do določene osebe

Včasih sami kot odrasli vemo, zakaj nam ni do družbe z nekom, spet drugič ne znamo niti razložiti, zakaj nam je družba nekoga zoprna. V slednjem primeru gre povečini za situacije, ko se je nekdo odzval na način, ki nam ni bil prijeten in glede na en tak odziv že zaključimo, da nam oseba ne ustreza. Nezrelo je, da se enostavno odločimo, da nekoga ne maramo, ter mu ne damo druge priložnosti. Zato s tem, ko z otrokom odkrivamo razlog, spodbujamo njegov razvoj kritičnega mišljenja.

Vzroki so lahko različni, od konkretnih do bolj zapletenih. Konkretne otrok izrazi brez težav, na primer, da sošolca ne mara, ker ga tepe. Težje pa opiše npr. čustvo ljubosumja, ki ga do nekoga goji.

Morda v enem dnevu ne bomo odkrili pravega vzroka, po določenem času pa bomo skozi vprašanja in pogovor otroku in sebi pomagali razumeti, od kod izvira njegov negativen odnos.

2. Ali otrok zna in poskuša rešiti konflikt?

Kadar z otrokom ugotovimo, zakaj nekoga ne mara, je čas za naslednji korak: kako to rešiti, da se bo dobro počutil tako naš otrok kot oseba, s katero je v konfliktu?

Včasih me preseneti, kako preprostih rešitev se domislijo otroci, morda potrebujejo zgolj malo spodbude.

Kdaj se izkaže, da se otrok noče družiti z nekom zgolj zato, ker se ga vsi ogibajo. Takšne situacije so idealne za učenje sočutja do drugih. Pogovarjajmo se z otrokom, kako bi se on počutil v koži nekoga, s katerim se noče nihče družiti. Ga znamo spodbuditi, da stopi iz kroga črednega razmišljanja ter je do dotičnega otroka prijazen? Zna najti način, da bo temu otroku dal vedeti, da je poseben?

Če bi se znotraj in zunaj naših domov držali samo zlatega pravila, bi bilo v odnosih takoj več spoštovanja.

3. Spodbujajmo otroka, da se postavi v kožo drugih

Takšne situacije so idealne, da pri otroku razvijamo empatijo, ki je v odnosih kasneje v življenju zelo pomembna. Otroka spodbujajmo z vprašanji in skupaj z njim iščimo možne odgovore.

• Zakaj meniš, da se dotični otrok tako vede?
• Kako meniš, da se dotični otrok počuti, ko se ti tako  vedeš do njega?
• Si lahko predstavljaš, kako se on počuti v vajini situaciji?

S tem bo otrok situacijo morda lažje razumel in se nanjo tudi pravilno odzival.

4. Zlato pravilo

Če otrok še ni slišal za zlato pravilo, je sedaj najprimernejši čas, da ga spozna: Ne stori drugemu tistega, kar ne želiš, da bi drugi storil tebi. Če bi se samo tega držali znotraj in zunaj naših domov, bi bilo v odnosih takoj več spoštovanja.

Upoštevanje tega pravila nikakor ne pomeni, da bosta zaradi tega otroka postala najboljša prijatelja. Pomeni predvsem to, da se vsak zase odloča za svoja dejanja in da vsak lahko celo v najbolj zahtevnih odnosih izbere spoštovanje do drugega.

Če zlato pravilo spoznajo že otroci pri njihovih drobnih nesoglasjih, ga bodo kasneje v odnosih gotovo upoštevali.

Predvsem otroka ne silimo, naj čuti tako, kot mi mislimo, da je prav.

5. Kadar nič od tega ne pomaga …

Zgodi pa se, da otrok tudi po vseh sočutnih poskusih nekoga še vedno ne mara. Kaj potem? Predvsem ne silimo otroka, naj čuti tako, kot mi mislimo, da je prav. Z vsiljevanjem svojega mnenja lahko zamudimo priložnost, ki otroku omogoča rast v odnosih in učenje o njih.

Cilj naj nam bo voditi otroka skozi zanj težavno situacijo brez serviranja »pravilnih« odločitev. Morda ga samo spodbujajmo, da najde svoj način, kako bo s tem shajal. Tudi zrelo soočenje z zapletenimi odnosi in iskanje rešitev je cilj vzgoje.

Vir: afineparent.com