Teden družine, ki ga MORAM preživeti z družino – naključje?

Foto: Shutterstock

Že starogrški mislec Sokrat je dejal, da naključij ni. Da se vse, kar se nam zgodi, zgodi z določenim razlogom. Pa izhajajmo iz tega, ko na današnji dan vstopamo v Teden družine.

Torej ni naključje, da letošnji teden družine sovpada z dejstvom, da so nas “prisilili” biti doma. Z Panično si shranjujemo ideje s spleta, da nam le ne bi ostala prosta minuta, ko bi kdo utegnil kaj iskrenega in bolečega izreči.najbližjimi, s tistimi, ki jih imamo najraje in s tistimi, ki bi jih včasih najraje požrli. In v Tednu družine smo “prisiljeni” preživljati čas skupaj.

A svet predpostavlja, da so družine krhke, da so odnosi mrtvi, da znotraj štirih sten živijo tujci. Zakaj bi sicer splet preplavile ideje in nasveti, kaj v teh dneh početi in kako jih preživeti. Svet meni, da starši in otroci pojma nimajo, kaj bi počeli drug z drugim. In veste kaj, svet ima prav! Pa ne v tem, da ne vemo, kaj bi drug z drugim počeli. To vemo, le bežimo od tega. In ravno zato je 100+ aktivnosti tako privlačnih. In si jih panično shranjujemo, da nam le ne bi ostala prosta minuta, ko bi kdo utegnil kaj iskrenega in bolečega izreči.

Zaprli so nas med štiri stene naših domov, z našo družino, v tednu družine

Ravno v tednu družine smo tako pristali zaprti v svoje domove. Niso nas zaprli v tovarne, kjer bi v karanteni delo nemoteno potekalo dalje. Ker je trenutno to drugotnega pomena. Niso nas zaprli v telovadnice, fitnes studie, lepotilne salone, da bi tam v karanteni skrbeli za svoje telo. Ker je tudi to drugotnega pomena. Zaprli so nas med štiri stene naših domov, z našo družino, v tednu družine. Naključje? Ne, izhajajmo iz tega, da naključij ni. In poglejmo dalje.

Kaj nas v teh dneh najbolj skrbi? Skrbi nas, da bo zbolel kdo od nam najbližjih, skrbi nas za tiste, ki so že zboleli. Ne sprašujemo se, če imamo urejene nohte in frizuro, niti ne, kam bomo šli poleti na morje. Tako so nas razmere pahnile v razmišljanje, kaj je v resnici pomembno in to ravno v tednu družine. Naključij ni, smo rekli.

Morda bomo spoznali, kaj je tisto, kar v resnici šteje

Svet je podivjal, za besedo morala se zdi, da so samo še črke na papirju. Vsi si želimo živeti vrednoto prave družine, a zanjo ni pravega časa in pravega mesta v vsakdanu. No, morda pa je nekdo poskrbel za to, da nas je prisilno zaprl v svoje domove ravno, pomenljivo, v tednu družine. Kajti, kot rečeno, naključij ni.

In tako smo v tednu, ki ga zaobjemata sv. Jožef in Marija, v svojih domovih, kjer oče in mati zaobjemata dan. Kjer so se razblinile vse skrbi in dvomi, ki so bili prisotni še pred kakšnim mesecem dni. In sta se znašla s čisto drugimi skrbmi in dvomi, v času, ki ga imata na pretek.

Kako bomo to karanteno izkoristili, ve vsak sam. Lahko norimo od ene spletne strani do druge in shranjujemo in izvršujemo ideje. Lahko se pritožujemo nad šolskim delom in delom od doma, lahko obtožujemo. Lahko si pogledamo v oči in si iskreno priznamo, da so naši odnosi potrebni temeljite prenove. Lahko izkoristimo dano situacijo, ki morda za koga na 40 kvadratnih metrih ni najbolj rožnata in se zavemo, kako dragoceni smo si pravzaprav. In kako si nismo samoumevni. Morda bomo spoznali, kaj je tisto, kar v resnici šteje. Morda se bomo nehali pretvarjati in se pehati za uspehom in popolnostjo in bomo spoznali, kje je sidro in smisel naših življenj. Morda pa bomo zdaj našli tisti čas, da zvečer skupaj prižgemo svečo in zmolimo, morda bomo našli tisti čas, da skupaj odpremo Sveto Pismo in se vrnemo tja, od koder nas je vsakdan zvito izpeljal. Kajti naključij ni.