Slovenski sedmošolci bodo letos brezplačno dobili knjigo, ki spodbuja zgodnjo seksualizacijo

Letošnji izbor nacionalnega projekta Rastem s knjigo, v okviru katerega slovenski sedmošolci in dijaki prvih letnikov brezplačno dobijo knjigo slovenskega avtorja, zopet buri duhove. Sedmošolci bodo v dar namreč dobili knjigo Jaz sem Andrej Vinka Möderndorferja, ki na pozitiven način predstavlja osnovnošolsko spolnost.

Projekt Javne agencije za knjigo želi najstnike spodbuditi k branju. Po njegovi zaslugi se je na policah slovenskih šolarjev znašla marsikatera kakovostna knjiga (vključno z letošnjo Gremo mi v tri krasne Nataše Konc Lorenzutti za srednješolce). Nekatere vmes pa so dvignile precej prahu, pred dvema letoma npr. knjiga Janje Vidmar Elvis Škorc, genialni Štor, ki se je zaradi vulgarnega jezika in popredmetenega odnosa do žensk marsikomu zdela nesprejemljiva za 12-letnike.

Letos je bila za sedmošolce izbrana knjiga Jaz sem Andrej (Mladinska knjiga, 2018). Dobro napisana zgodba kvalitetnega avtorja, ki je bila nominirana za nagrado večernica, s simpatičnim glavnim junakom in prepričljivim vživljanjem v najstniške tegobe.

Kaj je torej narobe?

Prvi osnovnošolski poljub, ki mu še isti dan sledi seks

Takojšen seks je predstavljen kot logično nadaljevanje prvega poljuba, skupno gledanje pornografije pa kot sposobnost mladih, da se odkritosrčno pogovarjajo o svojem odnosu.

Zgodba pripoveduje o devetošolcu Andreju, ki se s podeželja preseli v mesto. V novem razredu se zbliža s sošolko Sonjo, ki misli, da je lezbijka, a kasneje ugotovi, da to ni res. Andrej in Sonja se veliko družita in spleteta tesne vezi, nazadnje pa postaneta par. Še isti dan sledi prvi spolni odnos, skupaj si ogledata tudi pornografski film (ki ju ne navduši preveč). Pri spolni aktivnosti ju podpre Andrejeva mama, ki je presenečena, ko jo sin prosi, naj zapusti stanovanje, da bo s svojo novo punco lahko sam, a presenečenje kmalu preraste v ponos, da ima že tako velikega in zrelega sina.

Vinko Möderndorfer osnovnošolsko spolnost predstavlja kot nekaj lepega in pozitivnega (ljubezen glavnih junakov je globoka, seksualne izkušnje prijetne), seveda če se ima par »zares rad« in je odgovoren (beri: uporabi kondom). Takojšen seks je predstavljen kot logično nadaljevanje prvega poljuba, skupno gledanje pornografije pa kot sposobnost mladih, da se odkritosrčno pogovarjajo o svojem odnosu.

Zgodnja seksualizacija kot nekaj normalnega

Kaj sporočamo 12-letnikom, če jim knjižničarka v imenu države razdeli knjigo in jih spodbudi k branju, nato pa jo morajo po možnosti predelati še za domače branje? Verjetno nekaj v smislu: če boste imeli srečo in boste spoznali sorodno dušo, se boste čez leto ali dve zaljubili in začeli seksati.

Vsi se zavedamo, da se osnovnošolci s spolnostjo in pornografijo srečajo (pre)zgodaj. O teh temah se je z njimi vsekakor treba pogovarjati. Toda ali jim želimo ob tem sugerirati, da je treba vse »čim prej« (če se poljubljaš, potem tudi seksaš) in da je seks pri 14-ih nekaj normalnega in zaželenega?

Letošnjih 25.000 sedmošolcev bo knjigo Jaz sem Andrej dobilo po 2. novembru, ob organiziranem obisku splošne ali šolske knjižnice. In kaj o tem menijo učiteljice, knjižničarke in starši? Mnenja so deljena, a marsikatera se najde v zapisu ene izmed njih: »Letos sem razredničarka v 7. razredu in si ne predstavljam, da bi moji učenci to brali.«

Nekatere šole se zaradi odklonilnega mnenja učiteljev slovenščine ne odločijo za sodelovanje v projektu, drugje opozorila staršev naletijo na gluha ušesa, češ da so starokopitni. Ne glede na odločitev šole nekaj odgovornosti ostaja tudi na nas, starših: da se s svojimi otroki pogovarjamo in vrednotimo tisto, kar preberejo (ali pa ne preberejo).

Prehitro odraščanje otrok, spodbujeno s prezgodnjo spolnostjo, seksualizacijo (ali hiperseksualizacijo) in pornografijo, ima številne posledice in negativne učinke na duševno zdravje in razvoj otrok. Otroci, stari 11. in 12. let, ki šele vzpostavljajo spolno identiteto in spolno vlogo ter izgrajujejo osebnost, potrebujejo pozitivno reprezentacijo spolnosti v najširšem pomenu besede. Če velik del njihovih misli in razmišljanj okupirajo vsebine, prežete s spolnostjo, ki niso primerne njihovemu razvoju, se bodo v obdobju začetne pubertete namesto z lepoto delovanja lastnega telesa in telesa nasprotnega spola, s spremembami, ki jih doživljajo ter s spoštovanjem drug drugega preko spoštljive komunikacije in vedenja, ukvarjali z vsiljivimi mislimi o zaščiti pred neželeno nosečnostjo, raziskovanjem spolnosti preko pornografije, podrejanjem fantazijam, ki idealizirajo predstave o spolnosti ter odkritim izražanjem svojih želja z vnaprejšnjimi vsiljenimi modeli za ravnanje in spolno vedenje. 

Popačena predstava o spolnosti močno zaznamuje samozavest fantov in punc ter negativno vpliva na njihovo samopodobo. Lahko se cenijo in si dajo določeno vrednost le preko fizične privlačnosti in vsiljenega mnenja o tem, kaj je družbeno zaželeno, lepo in dobro. Njihova samopodoba bo tako temeljila na površnih idejah in mislih, ki so nepoglobljene iz različnih vidikov, kar rezultira v negotovih in krhkih osebnostih, zelo dovzetnih za mnenje (ali celo zlorabe) drugih in v psiholoških spremembah kot so prehranjevalne motnje, telesne dismorfične motnje in seksualne motnje.

Ko vrednost osebe izhaja večinoma iz telesne privlačnosti ali seksualnega vedenja, ko odrasli ljudje vsiljujejo otrokom določene lastnosti, ki so v njih projicirane in so otroci prežeti z vsebino odrasle spolnosti, se prepogosto dogaja, da se otroci potem sami vsiljujejo drugim, namesto da bi svobodno lahko izbirali, komu se bodo celostno, tudi telesno, podarili. Gre za prezgodnji prehod v odraslo življenje, ko mladoletniki sprejmejo vloge, na katere niso psihološko, čustveno, fizično, mentalno in duhovno pripravljeni in jih niso zmožni v polnosti razumeti. Posledično se kažejo vzorci vedenja in osebne vrednote, ki ne ustrezajo njihovi starostni skupini in se prenašajo v odraslo dobo: seksualizacija izrazov in drže, pomanjkljivo oblačenje in erotičnost, promiskuitetno vedenje in nezvestoba, lažna zrelost, razvoj kronično nezrelih odraslih oseb, poveličevanje fizičnega izgleda in privlačnosti ter popredmetenje telesa kot spolnega objekta.

Odrasli ljudje smo odgovorni, da zaščitimo mladoletne otroke pred vplivi prezgodnje seksualizacije, ki rani otrokov notranji svet. Na prvem mestu smo to starši in skrbniki, ki moramo kritično presojati lastna načela in vrednote ter se z otroki pogovarjati o telesnosti in zdravi spolnosti v širšem pomenu besede. Vedeti bi morali, kakšne vsebine o spolnosti šole posredujejo otrokom – tudi preko literature, ki jo berejo. Šole pa bi lahko organizirale predavanja, pogovore in delavnice za starše o tem, kako in na kakšen način otrokom posredovati vsebine o spolnosti, ki bodo primerne njihovemu razvoju.

Mg. Janja Grilc, zakonska in družinska terapevtka

Odlomka iz knjige Jaz sem Andrej

Devetošolec Andrej svoji mami naroči, da hoče biti popoldne sam doma, ker ga bo obiskala punca. Mama se na koncu strinja.

’Pa saj vaju ne bom motila. /…/ Tako kot ponavadi.’

’Ni kot ponavadi,’ sem rekel in bil pripravljen iti čisto do konca. ’Rada bi bila sama. Čisto sama.’

Mama me je gledala. /…/ Nekaj med začudenjem, upornostjo in občudovanjem.«


Po poljubu se je vse odvijalo samo od sebe. Sploh ne vem, kdaj sva se slekla. In nisva zlezla pod odejo. /…/ Vse se je dogajalo počasi, brez nervoze. No, mogoče je bil opravek okrog kondoma nekakšen zadrževalni trenutek, drugače pa je bilo zelo lepo. Sicer še nisem bil čisto zadovoljen, ampak vaja dela mojstra in ponavljanje je mati modrosti, kot večkrat reče naš Mumija.

Vir: Vinko Möderndorfer: Jaz sem Andrej. Mladinska knjiga, 2018.

Komentarji

  1. Pustimo otrokom otroštvo! In dečki in deklice so pri 12. letih še vedno otroci! Ne silimo jih v stvari, za katere so še premladi.
    Ne razumem tega, to je dobesedno posiljevanje otrok! Knjige naj bodo vzgojne, da bodo otroci od njih nekaj resnično odnesli. Kam gre ta družba?
    V našem otroštvu smo za obvezno branje brali Cankarja, Jurčiča, Bevka, Tavčarja….Nikjer ni bilo nič umazanega in vulgarnega.

  2. Jaz pa mislim, da ravno preko take knjige ( o kateri lahko imamo seveda svoje mnenje in jo lahko ne preberemo), lahko starši s svojimi najstniki podebatirajo, da ta knjiga ne predstavlja primerov varne odgovorne spolnosti in tudi ne predstavlja večina najstnikov, ki bi na tak način živeli. Če s svojimi najstniki ne bomo popolnoma iskreni in z njimi ne bomo o vsem spregovorili kar se tiče spolnosti, se bodo pač zatekli drugam, ker so radovedni, ker s svojimi sošolci na netu najdejo vse, kar jih zanima oziroma jih šola napeljuje na to, mediji, jumbo plakati. Zakaj se tako bojimo govoriti o spolnosti, o pozitivnih in negativnih straneh? Nimam pojma, zakaj je tako težko prebrati eno tako knjigo? Nisem je še brala, jo bom pa zagotovo. Ker recimo ko sem prebrala vse tri knjige od Milene Miklavčič – torej tematika o spolnosti na Slovenskem v preteklem stoletju, se lahko samo za glavo držimo vsi ki smo jo brali. Ravno zaradi tega, ker je bila to tabu tema in groza in strah, so se dogajale tako krute stvari kar se tiče spolnosti.
    Zato nisem odklonilna do te knjige v tem smislu, da morajo knjigo najprej starši prebrati, potem ko jo sedmošolci prinesejo domov, pa skupaj prebrati in se pogovarjati o knjigi, o zgodbi. Mislim da punce in fantje v 7. razredu niso več otroci, češ z njimi se o tem ne bomo pogovarjali. Zato se ne strinjam z Natalijo, češ pustimo jim otroštvu. V 7. razredu so punce in fantje, ne več otroci, to so najstniki, ki jim hormoni delajo sto na uro in če bomo prepustili družbi, šoli, da jih bo vzgajala o spolnosti, bomo pač imeli to, kar se dogaja v knjigi. Zato absolutno dajmo vzeti v roke to knjigo.
    Bom se pa navezala na to, kar smo včasih brali, npr. kar je navedla Natalija. Mislim da ni primerjave s tistim časom, ko smo mi hodili v šolo, časi ki jih opisujejo Cankar in ostali navedeni, pač niso časi, ki bi sedanje najstnike zanimali, mar ne? Zdaj ne živimo v času pestern, dekl in hlapcev, desetih bratov, cankarjanskih mater ali bi radi, da spet pridemo v te čase?

    1. Se strinjam z Vami, Barbara, pri 12ih letih hormoni že delajo svoje, če ne že prej. Če bi to knjigo,na primer, dali vsem v 1. letniku srednje šole za prebrat, bi bilo kaki polovici najstnikov že smešno, ker to ja že sami počno, oziroma so že vsaj poskusili, in vse vedo… je pa res,da bi pa knjiga,ki bi govorila pretežno o seksualnih izkušnjah,ne le poljubljanju in prvem odnosu,bila primerna za srednješolce v 1.letniku, ali pa vsaj v 9.razredu,nič prej. Najprej smo starši tisti zavezniki,ki moramo govoriti o tabu temah.

  3. Naše slavistke so knjigo zavrnile. Hvala! S tem moje zaupanje v ‘našo’ šolo raste.

    Moja sedmošolka bo knjigo morda sčasoma prebrala (ob njenem požiranju knjig je to verjetno neizogibno), je pa ne želim na njeni knjižni polici. Ob obilju čudovitih knjig, ki se prav tako lotevajo podobnih tem je žalostno, da so izbrali prav to.

    Pred dvemi leti je starejša hči prinesla domov Elvisa Škorca. Punca, ki na leto prebere po sto knjig in prebavi marsikaj, ga je sredi branja vrgla v kanto za smeti.
    Tako malo otrok sploh še bere … odgovorni bi morali poskrbeti, da podarijo nekaj lepega, kar bi celo generacijo spodbudilo k optimizmu in veselju. S spolnostjo se tako ali tako srečujejo na skoraj vsakem koraku.

    Starši ne potrebujemo te knjige, da bi se z otroki pogovarjali o spolnosti. Odgovoren starše je s pogovori na to temo tako ali tako začel že pred leti …

  4. Knjige nisem prebrala, me pa zelo moti da bi takšno knjigo dobili v sedmem razredu. Zanima me ali bi lahko bila izbrana knjiga Čudovita princesa založbe Iskreni? Zakaj naši OŠ in še mlajši morajo izkušat vse, razen tistega, kar bi slovenski narod zaslužil? Korenine naroda so krščanske! Povsod se promovira, ločenost cerkve od države,….. In čeprav imamo že vse sorte cerkva in verstev, je samo krščanska tista, ki moti! V šolo vstopa Joga, seks, učenje kako se “izogniti” nosečnosti, Lgbt,….. Vse in za vsako ceno!? Starši kje smo?!

  5. Na koncu so vedno starši tisti, ki so ali pa niso otroku podali prave informacije PRVI.

Komentiranje je onemogočeno.