Slovenski predsedniški kandidati o splavu

V času predvolilne kampanje so različni mediji vse tri kandidate za predsednika države povprašali tudi o njihovih stališčih do splava in nekaterih drugih občutljivih vprašanj. Je to res pomembno?

Vprašanje o splavu, pa tudi vprašanje o možnosti posvojitev otrok v istospolne skupnosti, sta občutljivi vprašanji, ki močno delita slovensko javnost. Čeprav pravico do splava podpira večji del Slovencev in ob tem vprašanju ni tolikšne razklanosti, kot denimo v ZDA (kjer je število podpornikov in nasprotnikov praktično izenačeno), pa omenjeno vprašanje vendarle budi močna čustva in odzive.

Po drugi strani predsednik države nima neposredne možnosti spreminjati ureditve na področju splava in drugih vprašanj, povezanih z družino in življenjem. Je torej smiselno zastavljati kandidatom tovrstna vprašanja in ali je njihovo mnenje o tem pomembno?

Za kaj je pristojen predsednik države?

Z ustavo opredeljena funkcija je: predsednik republike predstavlja republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil (102. čl.). Njegove pristojnosti med drugim so:

• razpisuje volitve v državni zbor;
• razglaša zakone;
• predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade;
• imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
• postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
• izdaja listine o ratifikaciji;
• odloča o pomilostitvah;
• podeljuje odlikovanja in častne naslove;
• predlaga državnemu zboru kandidate za sodnike ustavnega sodišča (163. čl.);
• predlaga državnemu zboru, da izvoli varuha človekovih pravic;
• predlaga državnemu zboru, da imenuje kandidate iz Republike Slovenije za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice.

Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.

Predsednikovo mnenje o posameznih občutljivih vprašanjih, povezanih z dostojanstvom in spoštovanjem človeškega življenja, bi torej lahko vplivalo na njegove odločitve oz. izbire in imenovanja nekaterih pomembnih funkcij v državi in zunaj nje (varuh človekovih pravic, sodniki ustavnega sodišča, slovenski kandidati za sodnika evropskega sodišča za človekove pravice, veleposlaniki …).

Njegovo prepričanje lahko odigra vlogo tudi pri podeljevanju odlikovanje in častnih naslovov, nenazadnje pa tudi pri izbiri mandatarja. Pomembno je tudi, če ga državni zbor zaprosi za mnenje o posameznem vprašanju.

Poleg tega predsednik republike predstavlja državo v tujini in mnogim državljanom s svojim mnenjem o posameznih zadevah predstavlja pomembno avtoriteto.

Kako na splav gledajo trenutni kandidati?

V TV Dnevniku na TV Slovenija so 26. oktobra 2012 kanidati za predsednika Slovenije odgovarjali takole: 

Danilo Türk: »Je prav, da odločajo prizadete ženske same. Moram reči, da mi ni všeč, ko vidim, da se o teh temah pogovarjajo zlasti moški, kot o nekakšnih abstraktnih moralnih temah.«

Borut Pahor: »Starša, v zadnji instanci dekle ali ženska, imata pravico odločati o tem, ali se bosta ali se bo ona odločila za otroka ali ne.« Vprašanje novinarke: »V vsakem primeru?« Pahorjev odgovor: »Da.«

Milan Zver: »Splav kot tak ni upravičen, samo v izjemnih okoliščinah bi to bilo dopustno.« Vprašanje novinarke: »Kakšnih okoliščinah?« Odgovor Zvera: »Kadar bi šlo za zdravje enega ali drugega.«

Nekoliko drugače pa je Zver odgovarjal dan kasneje v intervjuju za Žurnal24: 

Kaj menite o pravici do splava in porokah istospolno usmerjenih?
“Odgovoril bom načeloma. Naša ustava in zakonodaja ustrezno urejata ti dve stvari.”

V že prej omenjeni oddaji na TV Slovenija so se kandidati izrekali tudi glede svojega mnenja o posvojitvi otrok v istospolne skupnosti in o možnosti porok istospolnih parov.

Medtem, ko Türk in Pahor možnost porok podpirata, Zver meni, da je vprašanje z možnostjo registracije tovrstnih skupnosti ustrezno rešeno. Glede posvojitev pa so odgovarjali takole:

Türk: “Strinjam se v okviru, v katerem je predlagani oziroma že sprejeti in na referendumu zavrnjeni zakon to omogočal. Tukaj neomejene možnosti, po mojem mnenju, niso najboljša rešitev.”

Pahor (meni podobno, dodaja): “Glede tega bomo morali tudi tisti, ki še imamo kakšen pomislek, te ovire, take in drugačne, odpraviti. Mislim, da bo to s časoma naredil čas. In ne nazadnje pravica otrok do srečnega otroštva.”

Zver: “Imamo kar v redu urejene pravice tovrstnih parov, mislim pa, da posvojitev sama po sebi ne predstavlja neke temeljne človekove pravice.”

Če se boste odločali o tem, ali se udeležiti volitev ali ne, pa kot zanimivost tu najdete nekaj primerov iz zgodovine, ki kažejo, da včasih resnično šteje oz. lahko pretehta vsak posamezen glas.