Slovenija po številu otrok, rojenih izven zakonske zveze, v vrhu EU

druzina_poroka

Po podatkih Eurostata število živorojenih otrok, rojenih izven zakonske zveze, iz leta v leto narašča. V letu 2018 se je na ravni EU v povprečju 42 odstotkov otrok rodilo neporočenim staršem, kar je kar 17 odstotnih točk več kot leta 2000. To pomeni, da se je od leta 2000 dalje delež nezakonskih rojstev (t.j. rojstvo otroka znotraj zunaj zakonske skupnosti in rojstvo otroka staršu samohranilcu) vsako leto postopoma povečeval za približno eno odstotno točko.

Več kot polovico nezakonskih rojstev je bilo leta 2018 beležnih v osmih državah članicah EU. Povsem na vrhu lestvice se je z 59,7 odstotki nahajala Francija, takoj za njo pa sta ji z 58,6 odstotki sledili Bolgarija in Slovenija. Ostale države članice EU, kjer se je več otrok rodilo neporočenim staršem kot poročenim, so še: Estonija (56,1 %), Švedska (54,9 %), Danska (54 %), Portugalska (52,8 %), in Nizozemska (50,4 %).

Povsem na drugem koncu spektra pa se je z zgolj 9,4 % rojenih otrok zunaj zakonske zveze nahajala Grčija. Sledile pa so ji Hrvaška (18,9 %), Poljska (25 %), Litvija (27,4 %) in Italija (28 %).

Tradicionalni model družine, ko so se otroci praviloma rojevali znotraj zakonske zveze, v celotni EU izgublja na svoji vrednosti.Že groba analiza vseh teh podatkov brez dvoma kaže na to, da tradicionalni model družine, ko so se otroci praviloma rojevali znotraj zakonske zveze, v celotni EU izgublja na vrednosti in se počasi umika novim vzorcem oblikovanja družine. Ta trend je posebej močan v zahodnih državah EU, kar kaže na močno povezavo med kapitalizmom, liberalizmom in individualizmom na eni strani ter upadom tradicionalnega življenskega sloga, temlječega na krščanskih vrednotah, na drugi strani.

Če k temu dodamo še dejstvo, da statistični podatki temeljijo na številu sklenjenih civilnih porok oz. civilnih zakonskih skupnosti, ne pa cerkvenih porokah, so vse te številke v smislu padca religioznosti in sekularizacije EU še toliko večje in bolj zaskrbljujoče.

Velik prispevek k temu, da ljudje s strani družine in družbe ne čutijo več potrebe in pritiska po tem, da bi se pred rojstvom otroka poročili, pa ima poleg upada vernosti tudi veljavna zakonodaja posamezne države članice. Te so si med seboj seveda različne, še posebej pa na družinskopravnem in dednopravnem področju. Tako na primer nezakonski otroci pri dedovanju niso v vseh državah članicah EU popolnoma izenačeni z zakonskimi otroki, kot to velja pri nas v Sloveniji, kjer se skoraj 6 od 10 otrok rodi neporočenim staršem.

Ob tem mi spomin uhaja sedem let nazaj, ko sem se kot absolventka prava udeležila neke mednarodne konference študentov prava iz Nemčije, Italije in Švice, kako zelo nenavadno in fascinanto je bilo tujim kolegom, da naša pravna ureditev nezakonske in zakonske otroke pri dedovanju obravnava popolnoma enako, medtem ko je bilo nam Slovencem to nekaj povsem samoumevnega. Ta nazorni primer, ki se tudi sklada s statistiko nezakonskih rojstev Eurostat-a (Nemčija 35,5 %, Italija 28 %, Švica 24,2 %) kaže na to, kako zelo veliko moč pri ustvarjanju družbe, njene miselnosti in njenih vrednot ima pravo. In da zato pri sprejemanju zakonov nikakor ne smemo biti ravnodušni, češ da to ni naša briga, ampak nam mora biti še kako zelo mar.