Se starši preveč ukvarjamo s šolo?

Foto: Shutterstock

Starši se danes, bolj kot kadarkoli v zgodovini, zanimamo za svoje otroke. Še posebej pomembno nam je njihovo šolsko delo in njegov rezultat – ocene.

Pravzaprav se velikokrat ujamemo v past, da šolsko delo in ocene našega otroka določajo našo dobro voljo, otrokove privilegije, potek dneva in vzdušje v družini. Otroka poistovetimo z njegovim uspehom v šoli.

Toda naš otrok ni le šolar in šolski uspeh ne določa njegove siceršnje vrednosti. Prav tako šolski uspeh našega otroka ne določa naše vrednosti kot starša. Morda bo zadosten ali dober uspeh in sproščeno otroštvo dalo našemu otroku neprimerljivo več kot pa petice in vsakodnevni stres in preganjanje. Morda bi bilo bolj prav, če našega odnosa z otrokom ne bi podrla vsaka slaba ocena in pogoj naše dobre volje in ljubeznivosti do otroka ne bi bile dobre ocene. Številni učitelji višjih razredov in srednjih šol poročajo o izgorelih mladih, ki jim slaba ocena popolnoma poruši psihično ravnovesje.

Naš otrok ni le šolar in šolski uspeh ne določa njegove siceršnje vrednosti. Prav tako šolski uspeh našega otroka ne določa naše vrednosti kot starša.

Smo šli starši morda predaleč?

V zahodni civilizaciji smo se na neki točki v zgodovini odločili, da bomo vzpostavili sistem, ki bo čisto vsem otrokom omogočil osvojitev določenih akademskih veščin in znanj. Odgovornost za ta znanja smo vzeli iz rok družin in jih položili v roke učiteljev. Delo, ki ga opravljajo, je tako pomembno, da jih plačujemo iz našega skupnega fonda – davkov. Gotovo je vedno prostor za izboljšave, toda roko na srce, ta projekt se nam je kot družbi zelo dobro posrečil. V nekaj desetletjih smo  premagali nepismenost, neizobraženost in kot družba izjemno napredovali in dvignili kvaliteto življenja. Šolski sistem v glavnem svoje delo dobro opravlja.

Zakaj torej hočemo moderni starši vzeti stvari nazaj v svoje roke? Skrbno bdeti nad šolskim delom svojega otroka, če pa smo se družno odločili, da bodo za prenos teh znanj poskrbeli učitelji? Je to res naše najpomembnejše delo? In ali res nimamo pametnejšega?

Namesto na ocene se osredotočimo na druge veščine

Če pogledamo čisto splošno, bi lahko rekli, da šola pri otroku razvija umsko inteligenco. Za uspešno in zadovoljno življenje so neke osnove, ki jih otrok pridobi v šoli, nujne. Nikakor pa niso edine. Otrok v šoli ne pridobi niti približno vseh veščin, ki jih potrebuje za uspešno in kvalitetno odraslo življenje. Kot starši moramo seveda skrbeti tudi za to, da je otrok v šoli uspešen v skladu s svojimi sposobnostmi, toda ali se nismo v zadnjih letih  preveč osredotočili zgolj na akademske sposobnosti, drugih prav tako izjemno pomembnih veščin pa pri svojih otrocih nismo razvijali in jih morda niti sami nimamo? Samo dobre ocene našemu otroku ne bodo prinesle srečnega življenja.

Veliko je področij, ki jih lahko načrtno razvijamo pri otroku in posledično tudi pri sebi in s tem krepimo njegovo samozavest tudi na drugih področjih. Tudi šolskem!

Izziv!

Namesto da otroku in učiteljem dihamo za ovratnik za vsako šolsko oceno, morda na tem področju malo bolj zaupajmo otroku in šoli, svoje sile pa usmerimo v to, da bo naš otrok pridobil tudi nekatere druge sposobnosti in veščine, ki so prav tako nujne za uspešno življenje in so v odraslosti pogosto meja med zadovoljnim in težav polnim življenjem. Na primer:

  1. Čustvena inteligenca: Veliko pozornosti in sredstev namenjamo formalnemu izobraževanju, notranje življenje naših otrok in njihovo sposobnost, da oblikujejo in vzdržujejo zdrave odnose, pa pogosto zanemarjamo. Vendar pa vse raziskave kažejo, da je kakovost naših odnosov, in ne poklicna uspešnost, dohodek ali izobrazba, ključna za zadovoljno življenje.
  2. Finančna pismenost: V šoli se otroci učijo reševanja precej zapletenih matematičnih operacij, ki pa jih potem v praktičnem življenju najpogosteje ne potrebujejo. Ne naučijo pa se najosnovnejših finančnih znanj, čeprav lahko imajo ta na poznejše življenje precej večji vpliv. Tako imamo odrasle ljudi, ki so se naučili računati integrale, ne poznajo pa razlike med bruto in neto plačo ali med fiksno in spremenljivo obrestno mero. Tukaj je veliko priložnosti za starše, da se najprej sami poučijo (če se še niso) in da to znanje prenesejo na otroke in jih tako opremijo z veščino, ki jim bo v življenju prišla še kako prav.
  3. Skrb za zdravje: Na kvaliteto in dolžino človekovega življenja, pa tudi na izgled, močno vpliva to, kako zna človek poskrbeti za svojo zdravo prehrano in gibanje. Naučiti in navaditi otroka, ne glede na spol, da si zna priskrbeti in pripraviti zdravo in okusno hrano in da je fizično v odlični kondiciji, je dediščina za vsakdanje življenje, ki jo težko nadomestimo s čim drugim.

To je samo nekaj predlogov. Čustveno inteligenten, finančno pismen človek zdravih navad pa ima kar precej dobro izhodišče v življenju, ne glede na ocene v spričevalu. Veliko je področij, ki jih lahko načrtno razvijamo pri otroku in posledično tudi pri sebi ter s tem krepimo njegovo samozavest tudi na drugih področjih. Tudi šolskem!

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Preveri pakete

Komentarji

  1. Res je, starši se še nikoli niso toliko ukvarjali s svojimi otroki kot se danes. Vsi starši si želimo za naše otroke vse najboljše. Prav je, da se otroke spodbuja k učenju, čeprav je treba vedeti, da vsi ne bodo postali doktorji, magistri, inženirji, zdravniki, odvetniki…Potrebujemo tudi zidarje, ključavničarje, keramičarje, električarje, prodajalce, frizerje, kuharje, natakarje. Nekdo bo moral tudi negovati bolnike in opravljati umazana dela kot so čiščenje, komunalna dela. Vsako delo je pomembno. Zato, če je v družini več otrok in eden doseže doktorat, drugi pa konča v proizvodnji, ni zato čisto nič manj vreden! Važno je, da svoje delo opravlja korektno in dobro!
    Strinjam se z vami tudi glede čustvene inteligence, finančne pismenosti in skrbi za zdravje. To zadnje je še najpomembnejše, v vseh šolah bi bilo treba dati več poudarka na zdravje, učenci bi morali poznati vsaj osnovo o zdravstvu, o boleznih, o negi bolnikov, itd. Imamo nekatere visoko izobražene ljudi, ki so na tem področju popolnoma nerazgledani!

  2. Učiteljem moje mularije vedno povem, da sem enkrat že naredil osnovno šolo in je to dovolj. In da ne mislim tekmovati z mamicami sošolcev v izdelovanju plakatov. Ali si izmenjevati navodil za domače naloge.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja