Praški za pranje perila vsebujejo snovi, ki povzročajo alergije, motnje hormonskega sistema, so kancerogene …

Foto: freepik.com

Pranju perila se ne moremo izogniti. Poskrbimo pa lahko, da izberemo sredstva, ki so kar najmanj škodljiva tako za okolje kot tudi za naše zdravje. Saj si želimo, da ostanemo zdravi.

Polni koši perila so podobni polnim koritom posode, ki čaka, da jo pomijemo. Kar je nikoli končana zgodba.

Pa vendar je količina umazanega perila majhna v primerjavi s količino škodljivih kemikalij, ki se nahajajo v praških in detergentih. Bodite pozorni nanje. Tu je seznam tistih najbolj pogostih:

  • Natrijev lavril sulfat (SLS) in natrijev lavril eter sulfat (SLES) sta glavni sestavini, ki ju najdete v detergentih za pranje, sredstvih za pomivanje posode, milih in šamponih. Sta površinsko aktivni snovi, namenjeni odstranjevanju umazanije, kar omogočita s penjenjem. Na žalost povzročata tudi vnetja kože, oči in pljuč, ter poškodbe notranjih organov. SLS je tako dražeč, da ga raziskovalci pogosto uporabljajo za sproženje akutnega draženja kože in oči, da lahko nato testirajo snovi, ki zdravijo to draženje. 
  • Fosfati se uporabljajo za zmanjšanje trdote vode, kar omogoča učinkovitejše čiščenje. Povzročajo kardiovaskularne bolezni, osteoporozo in celo smrt. Imajo škodljive učinke na vodno okolje: prispevajo k večji rasti alg (cvetenje morja) in k odmiranju številnih živalskih vrst. 

Izberite varnejše alternative in tako poskrbite za svoje zdravje in za čistejše okolje.

  • Formaldehid se v splošnem uporablja kot konzervans, sicer pa deluje tudi kot germicid, fungicid in baktericid. Vdihovanje formaldehida poveča tveganje za raka, v stiku s kožo povzroči temne madeže in lahko nekrozo tkiva. 
  • Belila na osnovi klora dražijo kožo in pljuča. Lahko povzroči opekline kože in oči, slepoto, pljučni edem in zastoj dihanja.
  • Amonijev sulfat je tako strupen, da naj ga sploh ne bi uporabljali v zaprtih prostorih.
  • Dioksan je rakotvorna snov, povzroča vnetje kože, oči in pljuč. 
  • Optična belila so dodana kot sredstva za odstranitev madežev, pa madežev sploh ne odstranijo. Oblačila prekrijejo s snovjo, ki odbija vidno svetlobo, zato ne vidimo madežev. Dražijo pa oči, kožo, pljuča in so zelo strupena za vodne organizme. 
  • Kvartarne amonijeve spojine so kationske površinsko aktivne snovi, ki povzročajo poškodbe oči, kože in pljuč. 
  • Dišave nič ne izboljšajo delovanja. Povzročajo pa občutljivost, alergije in izpuščaje. Mnoge so tudi endokrini motilci (lahko motijo hormonski sistem) in kancerogene (povzročajo raka).
  • Barve tudi ne prispevajo k čiščenju, lahko pa so vzrok nepojasnjenih alergij ali izpuščajev. Skoraj vse so endokrini motilci, nekatere so tudi kancerogene. 
  • Benzil acetat je umetna dišava, ki je škodljiva, če jo vdihnemo ali če pride v stik s kožo. Poškoduje ledvice in živčni sistem. 

Ko boste naslednjič kupovali pralni prašek, dobro preberite, kaj vsebuje. Ko operemo oblačila, nekaj detergenta ostane tudi na oblačilih. To nato pride v stik z našo kožo. In ravno te strupene snovi so pogost vzrok za težave s kožo, razne izpuščaje, alergije, srbečice, pa tudi težave z dihanjem, motnje hormonskega sistema in tako naprej.

Izberite varnejše alternative in tako poskrbite za svoje zdravje in za čistejše okolje. Učinkovit pralni prašek je pravzaprav zelo enostavno izdelati doma, na spletu pa je mogoče najti kar nekaj receptov.

Komentarji

  1. Predvsem ne toliko prati! Ko mi kakšna ženska pripoveduje, da vsak teden pere rjuhe, vsakih par dni pižame in brisače po vsakem tuširanju, se primem za glavo. Je to res potrebno? S pranjem pretiravamo in s tem dodatno onesnažujemo okolje.
    Pa nisem neka umazanka. Nihče ne hodi okrog umazan, samo en zdrav odnos imam do vsega. Brisače po tuširanju lahko posušimo in jo uporabimo dvakrat ali trikrat. Zvečer gremo spat čisti in stuširani. Prav tako ni potrebe, da če imamo majco dve uri na sebi, jo že operemo (razen poleti, ko se prepotimo!).
    Kar se tiče doma izdelanega praška – sodelavka mi je pripovedovala, da ga je naredila doma, vendar je zanič. Perilo ne pride ven iz stroja belo in čisto, pač pa sivo in zapackano.
    Sama imam navado, da belo perilo našpricam z alkoholnim kisom, včasih dam v stroj, ko perem belo, eno tableto aspirina. Na koncu pranja dam še enkrat na izpiranje. Raje perem pri višjih temperaturah.
    Delavske obleke, umazane od šmira, namažem z milom za ročno pranje in zdrgnem s krtačko. Ga ni pralnega praška, ki bi te madeže očistil sam od sebe.
    Še to: pralni praški, ki so se uporabljali pred 50. leti so bili dosti bolj močni kot danes. Danes v bistvu peremo skoraj čisto, nekoč pa se je pralo resnično umazano perilo. Ni bilo kopalnic, pa tudi fizično se je delalo več. Ljudje so se prepotili in umazali dosti bolj kot danes, ko je težkega fizičnega dela vse manj.

  2. Natalija,v celoti se strinjam z vami,kar ste napisali. In ne vem ali se kdo vprašala,tisti ki non stop perejo,koliko vode se za to porabi.

    Predvsem bi rada opozorila na to,da ste na Iskreni že kar “obsedeni” s to “zeleno” agendo,ki je domena levičarjev in ultra kapitalistov,ki radi opletajo z ekologijo,sami pa se tega ne držijo,zadnje čase je veliko člankov v tej smeri.

    Res je,naravo moramo čuvati,ampak nekateri to skoz počnemo,ne bo mi nekdo zdaj govoril,kaj moram početi,ko že od rojstva z naravo živim,skromno predvsem,ne potujemo,ne zapravljamo po nepotrebnem,ne hvalimo se z materialnim,si sposojamo stvari,oblačila predvsem,trudimo se kupovati od kmetov ali kaj sami pridelati,če se da.
    Zagovarjam slovensko,domače.
    Treba je začeti podpirati slovenskega kmeta,gospodarstvo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.