Razkritja žvižgačice: Facebook namerno škodi duševnemu zdravju mladih in spodbuja razdor v družbi

Vir: Flickr/YouTube

Nekdanja zaposlena pri Facebooku Frances Haugen je preko tisočev strani notranjih dokumentov Facebooka, ker je prenehala delati, javnosti izdala, da Facebook s svojimi algoritmi namerno spodbuja konflikte in razdor ter slabi demokracijo ter da karteli drog in trgovci z ljudmi odkrito uporabljajo njegove storitve. Tako Facebook kot Instagram, ki je v njegovi lasti, pa škodita duševnemu zdravju otrok in najstnikov. O tem je spregovorila tudi v nagovoru ameriškemu kongresu.

Platforma izkorišča negativna čustva uporabnikov

Platforma izkorišča negativna čustva uporabnikov ter objave s pomočjo algoritmov razporeja na način, da bi ljudje čim dlje ostali na omrežju.

Kot je dejala, je od Instagrama verjetno odvisnih milijone več najstnikov, kot je znano. Medtem ko je v raziskavi internih strokovnjakov približno šest odstotkov 14-letnikov priznalo, da nimajo nadzora nad svojo uporabo Instagrama in da ta škoduje njihovemu telesnemu ali duševnemu zdravju ali šolskemu delu, je tistih, ki tega niso glasno priznali najverjetneje še veliko več. Na to kaže tudi dejstvo, da se vedno več mladih zdravi zaradi odvisnosti od socialnih medijev.

Skoraj tretjina najstnic se, kadar se glede svojega telesa ne počutijo dobro, zaradi Instagrama počuti še slabše. Strokovnjakinja za algoritme je dejala, da je podobno škodljiv tudi Facebook, katerega algoritmi za povečanje branosti otroke lahko od neškodljivih tem, kot so zdravi recepti »v zelo kratkem času« pripeljejo do vsebin, ki spodbujajo anoreksijo. Platforma izkorišča negativna čustva uporabnikov ter objave s pomočjo algoritmov razporeja na način, da bi ljudje čim dlje ostali na omrežju.

Facebook ve za škodo, ki jo povzročajo, a vodstvu ni mar

Izrazila je skrb za prihodnje generacije, ki so jim družbeni mediji normalizirali »neverjetno krutost« v medsebojnih odnosih, kjer prek zaslona ne prejmejo vizualne povratne informacije, da so nekoga osebno vznemirili. Številni mladi tako odraščajo v prepričanju, da je v redu, da ljudje, ki jim je mar zanje, ravnajo slabo, je dejala in dodala, da bo takšna prihodnost grozljiva. Še en zaskrbljujoč trend, na katerega je opozorila, je, da se otroci bojijo, da bi jih vrstniki izločili, če bi platformo zapustili.

Haugenova je poudarila, da je Facebook že dolgo vedel, da ljudem njegove aplikacije povzročajo veliko škodo, a da je vodstvu mar le za pridobivanje vedno večjega števila uporabnikov in denarja. Želi si Facebook spremeniti na bolje. Veliko bi po njeni oceni pripomoglo že razporejanje objav po kronološkem zaporedju, z dodatnim potrjevanjem, da si res želimo objaviti določeno vsebino in povišanjem starosti za pristop k družbenim omrežjem na 16 oziroma 18 let.

37-letna žvižgačica je Facebook zapustila maja letos. Pred tem je kopirala na tisoče strani notranjih dokumentov in raziskav, ki so podlaga za številne članke, ki močno odmevajo v ameriški javnosti. Za razkritja se je odločila po tem, ko je ugotovila, da omrežja ne more spremeniti od znotraj in po pogovoru s svojo materjo, ki je episkopalna duhovnica.

Kaj ob tem lahko storijo starši?

Ob vključevanju v spletne skupnosti je pomembno, da tudi starši spremljajo, kaj se v teh skupnostih dogaja in da otrok staršem pokaže, čemu sledi.

Večina aplikacij za družabne medije je odprtih za otroke, stare 13 let in starejše, mnoge pa so postale izjemno priljubljene pri najstnikih, še posebej v času pandemije. Ker otroci in mlajši najstniki nimajo dobre samoregulacije, jih je potrebno pred škodljivimi vplivi družbenih medijev zaščititi.

Ameriška strokovnjakinja za odnos mladih do digitalnih medijev in tehnologije dr. Devorah Heitner, ki je napisala tudi vodnik za starše o tem, kako premišljeno voditi otroke v digitalni dobi (Screenwise: Helping Kids Thrive (and Survive) in their Digital World) je za The Washington Post dejala, da otrokom ne bi smeli dovoliti uporabe družbenih medijev do 13. leta. Vseeno pa bi po njeni oceni morali otrokom že prej pokazati, kako družabni mediji delujejo, jih uporabljati na napravah staršev, si skupaj ogledati objave na Instagramu ali plesati s TikTok videi v nadzorovanem okolju, kjer starši otroke lahko vodijo skozi tveganja in koristi teh apliakacij.

Haitnerjeva staršem priporoča, da se izobrazijo tudi sami, preizkusijo aplikacije, a otrokom samim ne pustijo uporabe teh aplikacij do dovoljene starosti. Pri tem staršem svetuje, naj upoštevajo čustveno pripravljenost svojega otroka in upoštevajo, ali je otrok sam sposoben npr. prenehati gledati televizijo ali igrati videoigro, kadar ga starši prosijo. Če je otrok sposoben samoregulacije, je to znak, da je dosegel določeno zrelost in je sposoben neke mere nadzora.

Postopnost, pogovor in privzgajanje kritike do družabnih omrežij

Prav tako otrokom ni dobro dati dostopa do vseh družbenih medijev naenkrat. Upravljanja z njimi se otrok nauči počasi. Ena od možnosti je, da namestijo enega in na njem sprva sledijo ozkemu krogu ljudi, na primer družinskim članom in bližnjim prijateljem. Ob vključevanju v spletne skupnosti je pomembno, da tudi starši spremljajo, kaj se v teh skupnostih dogaja in da otrok staršem pokaže, čemu sledi.

Čeprav obstajajo številne aplikacije za spremljanje dejavnosti svojih otrok na družbenih medijih, omejevanje preživetega časa in prejemanje opozoril, kadar otroci naletijo na nevarno vsebino ali jo delijo, pa je bolj kot prikrito spremljanje po mnenju strokovnjakov koristno odkrito spremljanje in pogovor o vsebinah, o tem, kaj je resnično in kaj ne. Preko pogovora lahko starši otroke naučijo, na vsebine in proizvajalce teh aplikacij gledati kritično, še pravi strokovnjakinja.


 

Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad: www.eu-skladi.si.

Ta slika ima prazen atribut alt; ime datoteke je image-3-750x327.png

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Neskončno črk je bilo že potipkanih za prijave vsebin. In vedno “vsebina ne krši komnjuniti standarsov” – ni važno kako nasilje se objavlja, vse je OK, samo da ni slučajno ženska bradavička, ke to pa je pohujšljivo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja