Prvič z epiduralno, drugič naravno

Foto: Canva

Ob pripravi na svoj prvi porod sem imela ves čas v mislih, da želim roditi brez umetnih sredstev za lajšanje bolečin. A ob soočanju z izjemno utrujenostjo, dolgim, mučnim in izjemno bolečim porodom, sem se odločila za epiduralno analgezijo. V istih okoliščinah bi se še enkrat odločila enako. Vseeno pa izkušnje nikakor ne bi želela ponoviti, ker sem čutila, da me je močno prikrajšala za nekaj temeljnega in pustila svoj vpliv tudi po porodu. Močno sem si želela, da bi bilo vsaj v drugo drugače. In bilo je – naravno, hitreje, lepše, pa tudi bolečino je bilo lažje prenašati. Tudi zato, ker sem se na porod drugače pripravila …

1. Ni vseeno, kako (se) rodimo

Da je priprava na porod izjemnega pomena, sem se žal zares zavedala šele, ko sem porod doživela. V pripravi na prvi porod sem sicer o njem marsikaj prebrala in se zaradi vmesne selitve udeležila dveh »klasičnih« priprav na porod, ki jih naš zdravstveni sistem ponuja nosečnicam. Kljub temu pa sem imela vso nosečnost ob misli na porod pred seboj tisti tolažilni »Saj je še vsaka rodila, bom pa tudi jaz.« Realnost me je udarila s polno močjo. Silovitost porodne bolečine in izkušnja, ki je nisem želela ponoviti, sta mi dali vedeti, da je – tako za mamo kot tudi za otroka – izjemno pomembno, kako poteka porod, koliko ima telo možnost samo opraviti, kar zna in zmore ter koliko je med porodom podpore njegovemu naravnemu poteku. V drugo sem okrepila bralni izbor, precej uvidov mi je dalo dolgotrajnejše sledenje Ig profilu @rasteva_skupaj ter udeležba na (Zoom) predavanju Združenja Naravni začetki, ki je okrepilo moje razumevanje pomena naravnega poteka poroda. Nefarmakološke načine lajšanja bolečin, tehnike pravilnega dihanja, pomena komunikacije svojih želja itd. sem se učila iz že omenjenih virov kot tudi s pomočjo vsebin na YouTube.

Da je priprava na porod izjemnega pomena, sem se žal zares zavedala šele, ko sem porod doživela.

2. Priprava na porod se začne ob pozitivnem nosečniškem testu

K pripravi telesa na porod pomembno prispeva že prehrana med nosečnostjo, pa tudi redna vadba, ki prav tako pomembno pripomore k moči in vzdržljivosti za porod. In nikoli med nosečnostjo ni prepozno, da temu namenimo potrebno pozornost. Sama sem velik del nosečnosti čutila veliko razliko ob večji fizični aktivnosti.

Poleg poznavanja poteka poroda je mami v veliko pomoč poznavanje tehnik dihanja, različnih položajev, ki pomagajo k lažjemu poteku poroda ter pritiskov na križ in masaže, ki pomaga lajšati porodno bolečino. Velik plus so še osvojene tehnike sproščanja. Strah je namreč eden večjih porodnih sovražnikov, saj telo, ki sproščeno samo ve, kako roditi, spravlja v krč ter tako porod zavira. Mnoge nosečnice se v zadnjih tednih pred rokom podprejo še z uživanjem čaja iz malinovih listov, datljev in masažo presredka. Vse to pripomore k manj raztrganinam in lažjemu porodu.

Strah je eden večjih porodnih sovražnikov, saj telo, ki sproščeno samo ve, kako roditi, spravlja v krč ter tako porod zavira.

3. Pred porodom je nujen počitek

»Samo ne it zmatrana rodit!« so mi v tednih pred porodom govorile prijateljice, ko sem razlagala, kaj vse sem že naredila in kaj vse imam še namen postoriti do poroda. Rek, da je porod fizičen napor, primerljiv z maratonom, se mi je po izkušnji prvega poroda zdel zelo realen. Moj prvi porod je namreč trajal mnogo dlje kot imajo tekači sploh na voljo časa, da pretečejo 42 km. Zato sem se naučila, da je nujno, da zadnje tedne pred terminom poroda počivam več kot dovolj. Za porod ženska nujno potrebuje dovolj moči. In nikoli ne veš, morda je pa dan D oddaljen le nekaj ur …

4. Doma ostani, dokler gre

Posebej pri prvem porodu, ko je prva porodna doba nekoliko daljša, je smiselno čim več popadkov predihati v znanem in udobnem domačem okolju. Če so popadki redni; se ponavljajo na pet minut, že vsaj uro trajajo eno minuto – potem je odhod v porodnišnico seveda smiseln. A marsikatero mamo preseneti intenzivnost popadkov, zaradi katere se v porodnišnico odpravi prezgodaj. To lahko pomeni tudi, da jo tam zadržijo na oddelku, brez partnerja, v čakanju, da bo dovolj odprta za porodno sobo. Tudi sama sem bila ena takšnih, zato sem se v drugo bala, da bi prišla prezgodaj in sem se nato v porodnišnico odpravila skoraj prepozno.

Sodobnim mamicam so že na voljo tudi precej kvalitetne aplikacije, ki pomagajo pri beleženju popadkov in svetujejo, kdaj se je smiselno odpraviti v porodnišnico. Prav tako je mogoče v primeru dvoma tudi poklicati v porodnišnico. Ob začetku popadkov, ki so neredni in redkejši, pa lahko sta lahko domača kad ali topel tuš prijetna pomoč pri lajšanju bolečin, podobno tudi že prej omenjena masaža, pritiski na križ, glasba, odvračanje pozornosti (npr. dobra knjiga, film, pogovor, sprehod …).

V porodu je tudi nekaj svetega in najgloblje intimnega, kar tudi notranje spreminja in zaznamuje.

5. Jej, pij in bodi dobre volje

Športniki med maratonom polnijo svoje zaloge energije in prav tako jih mora porodnica, če ne želi med porodom omagati. Pri nas so porodnišnice in njihovo osebje različno naklonjeni uživanju hrane in pijače. A tudi če hrana ne bo šla skozi, je mogoče kalorije vnašati z gostim sokom ali gelom. Podobno kot željo po uživanju hrane in pijače pa je tudi druge s porodom povezane želje smiselno napisati v porodni načrt. Nekje sem prebrala, da naj bi bila idealna atmosfera v porodni sobi čim bolj podobna tisti med ljubljenjem. Poskrbite, da se boste tudi z lastno glasbo, ki jo lahko prinesete s seboj, svetlobo, vonjavami … počutile domače, varno in podprto.

Nekje sem prebrala, da naj bi bila idealna atmosfera v porodni sobi čim bolj podobna tisti med ljubljenjem.

6. Priprava nikakor ni samo telesna

… ampak tudi duševna in duhovna. V porodu je tudi nekaj svetega in najgloblje intimnega, kar tudi notranje spreminja in zaznamuje najmanj mamo, očeta in dojenčka, neredko pa še koga, ki ima čast, da je lahko prisoten v intimi tega pomembnega prehoda. Danes se vse bolj poudarja tudi pomen predporodnih praks kot so meditacija, vizualizacija, povezovanje s seboj in otrokom, sprejemanje in zaupanje. Porodnišnice v porodnih sobah marsikje že ponujajo tudi pozitivne porodne afirmacije, verne mame pa poleg lastne molitve pogosto prosijo tudi za molitev svoje skupnosti za lep in srečen porod. Meni je bil pomemben prehod od strahu pred porodom do polnega zaupanja v svoje telo in Boga ter praksa sprejemanja, izročanja in darovanja bolečine, ki porod nedvomno spremlja. Hvaležna pa sem bila tudi za gesto mojega tasta in tašče, ki sta za moj zadnji porod darovala za sveto mašo.

Izkušnje, potrebe, želje in poteki porodov se med ženskami lahko zelo razlikujejo. A ne glede na izbire in potek poroda vsaki želim, da bi med to življenjsko pomembno izkušnjo čutila, da zmore in je sprejeta, slišana in upoštevana.