Kaj predstavljajo živila, ki jih nesemo k žegnju? Zakaj naj bi se na veliko noč oblekli v nova oblačila? Kaj sploh praznujemo v dnevih velikega tedna?
Na veliki četrtek dopoldne škofje blagoslovijo bolniško in krstno olje ter posvetijo sv. krizmo. Olja se uporabljajo pri podeljevanju zakramentov bolniškega maziljenja, krsta, birme in mašniškega posvečenja.
Na veliki četrtek zvečer kristjani praznujemo postavitev dveh zakramentov:
- zakrament evharistije: Jezus nam je pri zadnji večerji z učenci svoje telo in svojo kri izročil v jed in pijačo, poleg tega pa je postavil tudi zapoved medsebojne ljubezni. V znamenje tega je učencem umil noge.
- mašniško posvečenje.
Na veliki petek je, poleg pepelnične srede, s katero začenjamo postni čas, strogi post. To je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo sv. maše. Ta dan se spominjamo Kristusovega trpljenja in smrti na križu, zato pomemben del obredov velikega petka predstavlja čaščenje križa.
Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove. Na velikonočnem ognju gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote. Sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.
Velikonočno praznovanje začnemo zvečer s slovesnim bogoslužjem, pri katerem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub.
Na veliko soboto poteka tudi blagoslov velikonočnih jedil, ki imajo posebno simboliko:
- šunka predstavlja Kristusovo telo.
- hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ.
- pirhi (rdeči) simbolizirajo kaplje Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi zavetje in varnost.
- potica pa spominja na trnovo krono.
- kruh predstavlja življenje in je znamenje božje dobrote in človekovega dela.
Jerbas z velikonočnimi dobrotami je svojčas k žegnanju nesla najstarejša, še neomožena hči. Velikonočna jedila so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter podoba mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.
Na velikonočno nedeljo naj bi se oblekli v nova oblačila. Če pri hiši ni denarja, naj bodo nove vsaj nogavice. Od tod tudi izvira navada, da se pri obisku svete maše v nedeljo, oblečemo v najnovejša (najboljša) oblačila.
Velika noč je največji krščanski praznik. Ta dan se spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje na osnovi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Po starodavni slovenski navadi so po župnijah vstajenjske procesije z najsvetejšim.
Na velikonočni ponedeljek želimo utrditi našo vero v vstalega Jezusa tudi na ta način, da veselo novico o vstajenju podelimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
