Pornografija je v Sloveniji večji problem, kot si predstavljamo. Kako se je osvoboditi?

Foto: Canva

“Zasvojenost s pornografijo je večji problem, kot si predstavljamo,” pravi Benjamin Tomažič z Inštituta Integrum. Gre za eno od pogostih oblik zasvojenosti, ki je velikokrat povezana s še kakšno drugo obliko nezdravega vzorca ali vedenja, pravi Tomažič: »Ali gre za prekomerno igranje iger, igranje na srečo, trdo drogo ipd. Zaradi dostopnosti je pornografija zelo visoko oz. med prvimi zasvojenostmi v naši družbi.«

Celostno zdravljenje ran na področju spolnosti

Pri Inštitutu Intergum so opazili, da je področju zasvojenosti s pornografijo in ranjenosti na področju spolnosti v Sloveniji veliko pomanjkanje kvalitetne strokovne pomoči, ki bi ljudi obravnavala celostno. Ob številnih ljudeh, ki so se nanje obračali, so tako zastavili programe, ki rane na področju spolnosti zdravijo na čustvenem, telesnem in  duhovnem nivoju.

»V prvi vrsti so ti programi namenjeni osebam, ki želijo narediti konkretne, resne, močne premike na področju dojemanja spolnosti. Najpogosteje je to pri moški populaciji tako ali drugače povezano s pornografijo, pa tudi s kakšnimi drugimi ranami, ki so vezane na spolnost, npr. prevare, nezdrave oblike čustvovanja, prostitucija, obiskovanje masažnih salonov itd.,« pravi Tomažič, ki se je za vodenje tovrstnih programov posebej izobrazil.

Programi in skupine podpore in pomoči

Vsako gledanje pornografije je beg iz resničnosti v nek fantazijski svet, kar pomeni po eni strani tudi varanje, oddaljitev v odnosu do družine, bližnjega in Boga.V programe se tako sedaj najpogosteje vključujejo tisti, ki se želijo osvoboditi zasvojenosti oz. ran na področju spolnosti, pa tega sami ne zmorejo. Od tod izhaja tudi ime skupno ime programov  – »Integrum Osvobojen/a«, ki zajemajo individualno mentoriranje, skupino za moške, skupino za ženske, razstrupljevalni (detox) program ter odmike v divjini.

S programi želijo kot skupnost oz. mreža posameznikom pomagati pri spreminjanju najprej oblike vedenja, nato pa tudi oblike razmišljanja in dojemanja spolnosti. V skupini se med seboj podpirajo in si pomagajo.

Vsak mora svoje življenje spremeniti sam

V programe se je mogoče vključiti vsak začetek meseca, da se v skupini ustvari varnost in zaupnost. Pred vstopom v skupino pa se opravi tudi individualni razgovor z vsakim udeležencem. »Tisti, ki se vključijo, se zavežejo, da bodo resno delali na tem področju. Mi namreč lahko damo vsebine, znanje in izkušnje, ne moremo pa mi namesto posameznika spremeniti njegovega življenja,« pravi Tomažič. Programi v prvi vrsti niso terapevtski, zato ljudi, pri katerih ugotovijo, da gre za hujše rane iz življenja, ki zahtevajo terapevtsko obravnavo, usmerijo k terapevtom.

Prav vsakogar, ki gleda pornografijo, Tomažič spodbuja k razmisleku o tem, kaj ta prinaša oz. odnaša iz življenja. »Vsako gledanje pornografije je beg iz resničnosti v nek fantazijski svet, kar pomeni po eni strani tudi varanje, oddaljitev v odnosu do družine, bližnjega in Boga,« še pravi.