O namenu in naravi igre obstajajo številne teorije. Igra je priprava na življenje, povzetek razvoja človeške vrste, dejavnost za zabavo, otroci z njo eksperimentirajo in prevzemajo nadzor nad svojim življenjem, skratka, igra je vzgoja.
Igra je splošen izraz, ki vključuje sproščeno spontanost, pa tudi zapletenejše pristope s pravili in predpisi, ki so njeno bistvo. Izvira iz otroka samega in ni plod starševske pobude, zato bi se starši morali sprostiti in otroku pustiti, da se igre loti sam. Otroci nagonsko vedo, kako naj se razvijajo. Ni jih treba učiti, kaj naj naredijo. Raziskujejo in pri igri uporabljajo domišljijo.
Otroku lahko zaupamo, da bo sledil enakemu zaporedju kot vsi normalno zdravi otroci. V igri lahko opazimo manjša odstopanja, toda prav vsi otroci se igrajo podobno, z namenom in razlogom.
Igra je v prvih sedmih letih otroka življenjsko pomembna, saj je osnova njegove prihodnje dobrobiti, pa tudi temelj njegovega intelektualnega, socialnega in fizičnega razvoja. Otrok instiktivno ve, kaj za razvoj potrebuje in tega se bo z navdušenjem lotil v obliki igre.
PRVA IGRA
V zgodnjem otroštvu gre pravzaprav za raziskovanje in odkrivanje sveta: to otroka zaposluje ves čas njegove budnosti. Svoje čute polno preizkuša, ne glede na to, ali vleče, meče, okuša, gleda … Naloga staršev je, da mu ponudimo čim več možnosti, zato mu omogočimo, da:
- se bo dotikal različnih tkanin: mehkega žameta, raskave vrečevine, svilnatega satena …
- bo občutil različne vonjave: sveža zelišča, vrtnice, sveže pečen kruh, mokro jesensko listje …
- bo videl v vetru tresoče se listje, gibljive okraske, živobarvno ribo v akvariju …
- bo slišal ptičje petje, govorjenje in petje ljudi, brenčanje žuželk, zvončkljanje obešenih predmetov …
- bo doživel okus rahlo začinjene hrane, naravnega medu, morske vode …
DOMIŠLJIJSKA IGRA
Pri dveh letih in pol oziroma pri treh letih se otrok že prebije skozi senzomotorična leta, razvijati se začne domišljija.
Otroku koristi, če njegovo življenje napolnimo s pravljicami, fantazijami, igrami in glasbo, ne pa z abstraktnim učenjem, saj je njegov um šele po stopnji intuitivnega in simbolnega mišljenja zmožen konkreten doživljaj pretvoriti v abstraktnega. Danes vemo, da ob rojstvu povezave med živčnimi celicami niso dovolj razvite, tako da se v prvih dveh letih kot posledica senzomotoričnega delovanja v fizičnem svetu izgradi mreža možganskih vzorcev.
Starši lahko otroku pri tem procesu pomagamo tako, da poskrbimo za vzpodbujajoče okolje in ne oviramo njegovega naravnega učenja.
Mreža povezav med živčnimi celicami se gradi do otrokovega sedmega leta in je eden najvažnejših programov za tvorbo možganov.
Otrokov razvoj spodbujamo, če:
- ne poskušamo prevzeti nadzora nad otrokovo igro,
- si zanj ne izmišljujemo idej,
- ga ne poskušamo zabavati,
- nimamo občutka, da se bo dolgočasil, če bo prepuščen sam sebi; otrok ve, kaj si želi in kaj je »dobro zanj«.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Zelo strokoven prispevek. Strinjam se z vsem napisanim. Igra je resnično zelo pomembna in v tem prispevku ste res zajela kaj je bistvo igre in tudi vloga odraslih pri tem.