Kako izdelati otrokovo tolažilno igračko?

Thumbnail

Z malo materiala, nekaj truda in dobre volje lahko starši sami izdelamo dojenčku prvo tolažilno igračo. Če se bomo odločili za varne in kvalitetne materiale, bo igrača zagotovo otrokova spremljevalka dolgo časa.

Prva igrača, ki jo ponudimo otroku, naj bo mehka. Pri izbiri blaga se prepričajmo, da je barvano z nemetalurškimi barvami, če pa se bomo odločili za ekološki bombaž, bomo poskrbeli za zdrav razvoj našega dojenčka, pa tudi za okolje.  

Tolažilna igrača naj na obrazu nima določenega izraza. Tako je ta igrača, pa naj se dojenček nasmehne, poje ali joka, vedno njegova najboljša prijateljica.

Igračo napolnimo z ovčjo volno, saj se hitro prilagodi dojenčkovi telesni temperaturi in se navzame tako materinega kot dojenčkovega vonja.

 

1. Odrežimo kos bombažne tkanine dolžine 50 x 50 cm in jo zarobimo. Če smo vešči šivanja s šivalnim strojem, bo šlo nekoliko hitreje, v nasprotnem primeru bomo v robljenje vložili nekoliko več truda.  

 
 

2. Iz nespredene volne oblikujmo glavo. Začnemo tako, da kos volne zavežemo v vozel, nato pa plasti volne nalagamo drugo na drugo. Spodaj jih stisnemo skupaj in na koncu zavežemo. Na otip naj bo glava čvrsta. Uporabimo 60 g volne.  

 
 
 
 
 
 

3. Okrog glave napnimo bombažno tkanino. Potrudimo se, da nastane po glavi kar najmanj gub. Zavežimo z močno vrvico.  

4. Volno, ki na spodnji strani gleda iz glave, zaščitimo s koščkom tetratkanine, ki jo dobro prišijmo. Tako bo igrača za dojenčka varnejša.  

 

5. Naredimo dva vozla – nastaneta roki.  

6. Tolažilni igrači zašijmo, napletimo ali nakvačkajmo kapo, lahko pa uporabimo kar nogavico, ki jo na koncu zavozlamo. Kapo zaradi varnosti prišijmo na glavo igrače.  

Igračo lahko peremo v pralnem stroju na programu za pranje volne. Pozorni bodimo, da uporabljamo čim blažja pralna sredstva. Če smo ljubitelji eteričnih olj, lahko, kadar želimo dojenčku pomagati, da se umiri, na igračo kapnemo kapljico ali dve eteričnega olja sivke. Prej se prepričajmo, da je iz biološke pridelave.  

 

Želimo vam veliko veselja in uspeha pri ustvarjanju.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Tale članek me je spomnil, da je bila naša mala tudi kar nekaj časa navezana na svojo “Fifi”, ki je še bolj preprosta (no, na hitro narejena), ampak zelo podobna. V eno tetra plenico sem za glavo zmečkala drugo tetra plenico in vse skupaj povila z volno, da je držalo skupaj. Tale Fifi je kasneje dobila tudi obraz – mala je sama vzela v roke flomastre in ji narisala oči in usta.

    V vrtcu so pa naredili igračko “Bibi”, za kar so potrebovali ene (stare) otroške žabe: napolnili so jih z volno (ali pa z vato, ne vem?), da je Bibi dobila noge; zgornji del so pa nekako zvezali skupaj in nastala je glava. Pa še oči so narisali/našili. No, tudi Bibi je bila dolgo časa “spalna igrača”.

    Zanimivo mi je doma izdelati tudi različne “inštrumente”: ropotuljice, bobenčke, palčke… Samo včasih je treba omejit izbiro glasbenih igrač; da ni preglasno…

  2. Hja, kaj pa vem… Morda bi pa lahko tistih 10 minut, ki sem jih porabila za izdelovanje igrace, gledala TV? Ali pa mogoce surfala po internetu… Zdaj, a je to pametnejse delo al ne, ne vem. Ampak vsak se sam odloci, kako bo porabil svoj cas.

  3. Se preden sem postala mama, mi je bilo vsecno poceti take stvari – nakit, oblikovanje gline, ulivanje svec… In tudi kaksno puncko sem kdaj naredila, ali pa kaj igraci podobnega. In zame je to bil cas zame, ne pa muka in trpljenje.

  4. Zelo dobra ideja. Všeč mi je ker lahko večji del igrače izdelaš skupaj z otrokom – mogoče ob deževnem dnevu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja