»Otroci proste reje« – bolj zdravi, sproščeni in odgovorni

Foto: Shutterstock

V času, ko otrokom preštevamo vsak korak, se je v ZDA pojavilo zanimivo gibanje z imenom Free range kids oz. »otroci proste reje«. Zavzema se za svobodnejše otroštvo, ki ga starši ne nadzorujejo 24 ur na dan, otroke pa (skladno z njihovo starostjo in sposobnostmi) spodbuja k samostojnosti.

Gibanje je nekakšen odgovor na helikoptersko starševstvo, ki z nenehnim nadzorom onemogoča otrokom, da bi dozoreli v neodvisne posameznike. Bori se za pravico otrok do proste igre, sprejemanja odločitev in urjenja svojih kompetenc.

»Intenzivno starševstvo« povzroča tesnobo in izgorelost

Poleg helikopterskega starševstva, pri katerem starši ves čas nadzorujejo otroke, se v zadnjem času uveljavlja izraz »intenzivno starševstvo«, pri katerem se starši bojijo, da bo njihov otrok v življenju kaj zamudil, če ne bodo dobro izkoristili časa. V želji, da bi bil otrok najuspešnejši, svoje ambicije pretvorijo v otrokove želje in temu cilju pod okriljem otrokovega dobrega tudi sledijo. Čas, ki naj bi bil namenjen za otrokovo igro, želijo starši kakovostno zapolniti z različnimi dejavnostmi, to pa vodi v dodatno obremenitev otrok namesto njihovo razbremenitev.

Tako pri otrocih kot pri starših prihaja do izgorelosti in preobremenjenosti, v velikem porastu pa sta tudi tesnobnost in depresija. Poleg tega se pri otrocih, s katerimi se ves čas nekdo ukvarja, pojavlja pretirana želja po pozornosti ter nenehnem dokazovanju.

Otroci naj bodo samostojni in naj imajo čas zase

Zagovorniki proste reje se upirajo tako helikopterskemu kot intenzivnemu starševstvu. Zagovarjajo stališče, da morajo imeti otroci čas za prosto igro, nenadzorovane aktivnosti in starše, ki niso vsi iz sebe od skrbi. Otrokom dovolijo, da gredo sami na igrišče, v trgovino in gozd ali ostanejo nekaj časa sami doma. Gre za stvari, ki so bile še pred nekaj desetletji običajne, danes pa jih skoraj ni več.

V ZDA imajo zaradi »radikalnih« pogledov pogosto težave s policijo in centri za socialno delo, čeprav podroben pogled dokazuje, da gre v večini primerov za neuravnovešenost sodobne družbe, ki otrokom ne dovoli ničesar več. V Illinoisu lahko npr. sami doma ostanejo le otroci, stari vsaj 14 let, v Oregonu je meja pri 10 letih.

Policija posreduje v vse bolj bizarnih primerih

Odmevna je zgodba iz Marylanda, ko je policija domov pripeljala dva otroka, stara 6 in 10 let, ki sta se sama sprehajala po (sicer varni) soseski. Namenjena sta bila v bližnji park, nanju pa so jih opozorili zaskrbljeni sosedje. Starša, zagovornika free range vzgoje, sta imela velike težave s policijo in CSD-jem zaradi obtožb o zanemarjanju, čeprav sta razen »prostega gibanja« otroka živela v urejenih razmerah.

Zadnji primer, ko je posredovala policija, pa se je zgodil pred nekaj dnevi v Indiani. Policija je prejela klic, da se na vaškem bregu »nevarno« sankajo otroci. Prijavo so preverili in se za vsak slučaj še sami spustili po bregu, a na koncu zaključili, da otroci lahko nadaljujejo s sankanjem.

Svet v resnici ni bolj nevaren, kot je bil včasih

V Evropi stanje (še) ni tako zaskrbljujoče kot v Ameriki, a tudi pri nas prevladuje mnenje, da otrok ne smemo pustiti samih, saj je svet bolj nevaren, kot je bil v našem otroštvu. A resnica je ravno nasprotna: stopnja varnosti se je v Stopnja varnosti se je v zadnjih desetletjih zvišala, a starši imamo vseeno občutek, da je svet postal bolj nevaren.zadnjih desetletjih zvišala! Ne le v ZDA, kjer se je stopnja kriminala od leta 1993 zmanjšala za 49 %. Tudi v Sloveniji analiza nesreč v prometu v zadnjih 20 letih kaže, da število prometnih nesreč in nesreč s smrtnim izidom od leta 1997 vztrajno upada. V zadnjih desetletjih se je zmanjšala tudi stopnja kaznivih dejanj. Pa vendar smo starši vse bolj zaskrbljeni. Zakaj?

Najprej zaradi medijev in družabnih omrežij, ki naglo širijo neresnične informacije in delajo iz muhe slona. V Sloveniji so ugrabitve, ki se jih tako bojimo, izjemno redke – statistično gledano obstaja veliko večja verjetnost, da bo otrok zbolel za nenavadno smrtonosno boleznijo, kot da ga bo ugrabil neznanec. Drugi razlog pa je, da si starši ničesar več ne upamo prepustiti naključju. Če nismo ves čas prisotni in nimamo vsega pod nadzorom, se počutimo kot slabi starši.

Leta 2018 je Utah postala prva ameriška zvezna država, ki je uzakonila pravico staršev do proste reje otrok, da bi se izognili težavam, ki so jih imeli starši, če so poslali otroke v bližnjo pekarno. Morda vendar prihaja čas, ki starševstvu vrača zdravo pamet in otrok ne jemlje za talce?

Viri: freerangekids.com; letgrow.org; Milica Vogrinčič, 2016: Intenzivno starševstvo in pravica otroka do prostega časa. Ljubljana: Pravna fakulteta.