Otroci papežu o njegovi katehezi: “Res je tako!”

Vir: Pixabay

Otroci z vsega sveta so se odzvali na papeževo katehezo o otrocih in mu pisali …

Ko je na sredini splošni avdienci 18. marca papež Frančišek spregovoril o otrocih, jih je imenoval »zaklad človeštva in Cerkve«. Med drugim je o njih dejal: »Otroci prinesejo tudi skrbi in včasih veliko težav; a družba, ki ima te skrbi in težave, je na boljšem od družbe, ki je žalostna in siva, ker je ostala brez otrok.«

V katehezi je odrasle opozoril, da moramo postati “kakor otroci” in našteval, česa vse se moramo učiti od otrok – zaupanja drugim, čistega pogleda, odkritosti, nežnosti, smeha in joka …

Otroci z vsega sveta so papežu napisali svoje odzive na katehezo, ki je bila posvečena prav njim (fotografije ob besedili so ilustrativne in posnete ob različnih priložnostih prisrčnih srečanj med papežem Frančiškom in otroki):

Carmel iz Benina (že sedem mesecev živi na ulici):

Otroci se znajo smejati: če si jezen in se ob tebi začne igrati majhen otrok, se tvoja jeza zmanjša. Ali če si vzameš nekaj časa za igro s tem otrokom, boš pozabil, zaradi česa si živčen, vsaj v tistem trenutku. […] Tudi Jezus je bil otrok: Bog nam je pokazal, da moramo, preden postanemo veliki, skozi obdobje otroštva. Zelo sem vesela vsega, kar je papež povedal, ker obstajajo ljudje, ki ne marajo otrok in jih tepejo. Ampak od danes verjamem, da se bodo nekatere stvari spremenile, kajti ti ljudje so prejeli papeževo sporočilo in morda jih bo spremenilo.«

Caroline iz Philadelphie (ZDA):

»Pomembno se mi zdi, da svet vidi, kako papež Frančišek ceni otroke – on meni, da smo enkratni in to je resnično kul!«

Emma iz Philadelphie (ZDA):

»Papež Frnačišek me spominja na Jezusa, je prijazen in nikoli negativen – vsakega ima rad!«

Maddie iz Philadelphie (ZDA):

»Naš papež si želi, da bi odrasli videli svet skozi otroške oči, kajti otroci prepoznavamo in verjamemo v dobro, ne v zlo.«

Thomas iz Milana (9 let):

»Papež je spomnil na vse dobre stvari v zvezi z otroki, na katere odrasli včasih pozabijo.«

Camilla iz Milana (6 let):

“Ob papeževih besedah sem začela jokati, ker so bile tako lepe; ob njih sem se tudi zelo nasmejala, ko je rekel, da nekateri otroci mislijo, da je zdravnik in zato jočejo.«

Giovanni iz Milana, (10 let):

»Papež ima čisto prav. Sem otrok in vse te stvari vsakodnevno doživljam. Drži tudi, da zaupam Bogu in ljudem okrog sebe. Vsak dan mi Bog govori, kaj je prav in kaj je narobe. Čeprav včasih tudi mi, kot vsi drugi, delamo napake, nam Bog vedno odpušča.«

Marta iz Milana (11 let):

»Res je tako! Otroci res prinašamo veselje: če samo pomislim, koliko nežnosti in veselja občutim, ko vidim majhnega otroka, še posebej, če je malce bolj okrogel.«

Mattia iz Rima (10 let):

»Otroci smo res ljubki; naše srce ni iz kamna ampak iz mesa, ker smo mlajši in imamo manj slabih izkušenj kot odrasli.«

Elisa iz Rima (10 let):

»Hvala, ker ste izpostavili, da smo pomembni za prihodnost.«

Asia iz Rima (10 let):

»Papež, hvala, ker ste nas spomnili […], da čeprav vsakomur zaupamo, se tega ne sme izrabljati in še posebej ne zlorabljati. Hvala za vse, kar delate za otroke, za tiste, ki so zdravi, in za tiste, ki so bolni.«

Maddalena iz Lodija v Italiji (14 let):

»Otroci se istočasno smejijo in jočejo. To opažam, ko sem animatorka na oratoriju: najmlajši, katerim se zdim velika, pogosto pridejo k meni, da jih malce pocrkljam, če padejo, če jih kdo zbada ali če so se sprli s prijatelji. Ali pa se smejijo in smejijo se veliko, kot sem lahko videla tudi med Pohodom miru na dan novega leta 2015 v Torinu, ko smo skupaj z otroki iz mnogih držav sveta hodili proti Porta Palazzo: tam je bilo veliko nasmehov, ki so bili zelo različni, na obrazih tolikih različnih odtenkov; in celo tisti otroci, ki so ravno izgubili svoje mlečnih zobke, so bili lepi. Žal je tu, kjer sem doma, vedno manj in manj otrok. Zato upam, da bo moja sestra Benedetta, ki se čez mesec dni poroči, imela veselje z otroki: komaj čakam, da jih bom lahko prijela v roke in gledala njihove nasmeške!«

Vir: Papeški svet za družino (familiam.org)