Oksitocin: lepilo med mamo in novorojenčkom

Thumbnail

Novorojenček je prvo uro po rojstvu popolnoma buden in odziven na dogajanje okrog sebe. Posluša in sledi maminemu glasu, ki se ga spomni še iz maternice. Med njima se odvije sinhronizirani ples ljubezni in povezanosti.

Novorojenček takoj po rojstvu išče stik z mamico. Med njima se splete ena najmočnejših čustvenih vezi, kar jih narava premore. Gre za takojšnji edinstven, najintimnejši odnos. Romantične vezi se spletajo in razpletajo, vez med staršem in otrokom pa je nezamenljiva in tudi z leti ne zbledi.

Ustvarjanje povezav v nosečnosti

Včasih so verjeli, da se začnejo povezave med mamico in otrokom vzpostavljati takoj po rojstvu. Danes vemo, da se močne čustvene navezave pričnejo ustvarjati že v nosečnosti s tem, ko si otroka samo predstavljamo in izbiramo imena. Tem višja je nosečnost, tem trdnejše so čustvene vezi z otrokom. Študije so pokazale, da otrokovo srce bije hitreje, kadar zasliši mamin glas, kar dokazuje zametke navezanosti že v maternici.

Hormon ljubezni

Kemični prenašalci, ki služijo za ljubezen, skrb, zaupanje in povezovanje, izhajajo iz limbičnega sistema. V delu limbičnega sistema, imenovanem hipotalamus, nastaja hormon oksitocin ali hormon ljubezni, kot ga nekateri radi imenujejo, ki iz nas izvablja materinsko plat. Z bližanjem datuma poroda, možgani sinhrono proizvajajo vse večjo količino tega hormona.


Študije so pokazale, da otrokovo srce bije hitreje, kadar zasliši mamin glas, kar dokazuje zametke navezanosti že v maternici.

Ob rojstvu raven oksitocina doseže svoj vrhunec tako pri mamici kot pri otroku in na nek način zavlada človeškemu telesu in umu. Mamici najprej fiziološko pomaga k lažjemu porodu, otroku pa omogoči čim manj stresen prihod na svet. Poskrbi za prilagajanje mamine temperature na temperaturo novorojenčka, kar ji omogoča, da otroka s stikom kože na kožo ogreje ali ohladi. Kožni stik med drugim služi tudi za aktivacijo izcejalnega refleksa, ki omogoči dojenje.

Oksitocin mamici pomaga premagovati bolečine in utrujenost ter ji obenem daje občutek evforije in brezpogojne ljubezni. Hkrati poveča socialno odzivnost in poskrbi za navezanost mamice na otroka. Več oksitocina povzroči močnejšo navezanost med mamico in otrokom.

Rezultati študij, objavljenih v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, so pokazali, da se raven oksitocina poveča tudi pri sirotah, ko pridejo v stik s svojo biološko materjo. Medtem pa se pri posvojenih otrocih, ki so prišli v stik s svojo krušno materjo, raven oksitocina ne spremeni. To nam pojasni, zakaj imajo lahko posvojeni otroci v odrasli dobi težave pri spletanju trajnih razmerij, bodisi prijateljskih ali partnerskih.

Mamica se v resnici »zaljubi« v otroka

Človek je družabno bitje do zadnjega atoma, je dejal Albert Einstein. Zato otroka nikar ne puščajmo samega v njegovi stiski, temveč raje poskrbimo za njegovo varno vpetost v družinsko dinamiko.

Pogosto slišimo katero izmed mamic reči, da je naravnost zaljubljena v svojega otroka. Mamica se ob svojem otroku resnično počuti tako, kot se počutimo takrat, ko smo zaljubljeni v svojega partnerja. Evolucijsko bi naj navezanost med partnerjema celo izvirala iz navezanosti matere in otroka, čeprav pri tem ne gre za nič romantičnega.

V ljubezni do zakonca se prav tako aktivira hormon oksitocin: spolni odnosi, ljubkovanje, poljubljanje in objemanje raven oksitocina v telesu še povečujejo in s tem pripomorejo h krepitvi socialne navezanosti med partnerjema. Hipotetično torej lahko rečemo: Če bi se zakonca med seboj dovolj ljubkovala in s tem pridelovala svoj oksitocin, ne bi bilo toliko razvez.

Ali starševstvo spremeni tudi moške hormone?

Nove študije razkrivajo, da so spremembe v možganih očetov po rojstvu otroka v primerjavi z materami sicer nekoliko počasnejše, vendar kljub temu izredne. V njihovih možganih se prične proizvajati več prolaktina in kortizola, nivo testosterona pa upade. Vse to pomaga očetom, da postanejo bolj ljubeči in pozorni.


Tudi očetovi možgani se po rojstvu otroka spremenijo. Nivo testosterona upade, poveča pa prolaktina in kortizola, ki vplivata na to, da moški postanejo bolj ljubeči.

Zakaj je pomemben prvi stik?

Prvi stik je zelo pomemben za otrokove kasnejše navezave v življenju. Starši, dovolimo si torej začutiti otroka in se odzovimo na močne impulze, ki jih otrok vzbuja v nas. Vzemimo ga v naročje in ga obvarujmo. Nikar se ne pustimo zbegati nasvetom, kot so: »Otroka ne smemo preveč ljubkovati.« »Ne smemo ugoditi vsakemu njegovemu stokanju.« »Če smo ves čas z otrokom, ga lahko preveč razvadimo.« Posledice takih nasvetov se pri nekaterih odraslih sedaj kažejo kot nezmožnost ohranjanja intimnih vezi.

Človek je družabno bitje do zadnjega atoma, je dejal Albert Einstein. Zato otroka nikar ne puščajmo samega v njegovi stiski, temveč raje poskrbimo za njegovo varno vpetost v družinsko dinamiko. Ta bo namreč postala osnova za gradnjo odnosov v odraslosti.

 

Foto: themominmemd.com, vimalamcclure.wordpress.com, forourbabies.org

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja