Odzivi na novi zakon o starševskem varstvu

Thumbnail

»Takšen predlog je neživljenjski. Kot da ljudje na ministrstvu ne živijo v Sloveniji,« je zapisal eden od naših bralcev. Novi predlog zakona je na svetovnem spletu vzbudil val ogorčenja in nasprotovanja.

Novi zakon bo spodbudil vključevanje žensk na trg dela?

Naše bralce in komentatorje je najbolj zmotila predvidena sprememba, po kateri bi moral vsak oče obvezno izkoristiti vsaj 30 dni starševskega dopusta. Po trditvah ministrstva naj bi to pripomoglo k lažjemu vključevanju žensk na trg dela.

Uporabniki spleta temu ne verjamejo, saj veliko očetov kljub zakonski obveznosti ne bo moglo izkoristiti enomesečne odsotnosti iz službe, »sploh tisti, ki delajo v gospodarstvu ali pa so samozaposleni in je narava njihovega dela taka, da bi si 30-dnevno odsotnost težko privoščili,« razlaga M.Pa., ki nam je svoje mnenje posredovala po elektronski pošti.

Nerealno je pričakovati, da bo delodajalec samo zaradi vseh mogočih obveznih dopustov zaposlil v oddelek še enega delavca.

»Ukrep o obveznem očetovskem dopustu ne pomeni nič drugega kot to, da država pričakuje, da določen del očetov ne bo izkoristil tega dopusta – zaradi negotove službe ali ker je na primer s.p. v nekem poklicu, kjer si 30-dnevnega prenehanja dela ne more kar tako privoščiti. Z drugimi besedami to pomeni, da želi država po ovinku skrajšati porodniški oziroma starševski dopust za 1 mesec,« pravi komentatorka pajama.

»Zgrožena sem in sploh nimam besed o novem predlogu zakona. Koliko očetov si lahko privošči celomesečno odsotnost? In koliko manjših podjetij? A ni vseeno, ali delodajalec išče zamenjavo za 12 ali za 11 mesecev?! Prosim, naj mi nekdo razloži, kaj prinese to ženskam,« dodaja druga bralka naše spletne strani. Nasprotno, pravi, sprememba bo povzročila le, da bo stres za otroka in starša ob vrnitvi na delo še večji.

Konkreten primer iz svoje izkušnje dodaja M. P., oče štirih otrok: »Glede na naravo dela v službi in glede na kadrovsko sestavo oddelka, v katerem delam (sem namreč edini zaposleni v oddelku, pomaga pa mi tajnica), komaj uspem koristiti letni dopust v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da mora izraba enega dela letnega dopusta trajati najmanj dva tedna. … Očetovski dopust v trajanju 15 dni sem lahko v celoti koristil le pri drugem otroku … Nerealno je pričakovati, da bo delodajalec samo zaradi vseh mogočih obveznih dopustov zaposlil v moj oddelek še enega delavca.«

Kaj je v večje dobro otroka?

Ali naj se vozim eno uro v eno smer, da bom podojila otroka, in potem spet eno uro nazaj v službo?

Spletni komentatorji našega portala se sprašujejo tudi, kje je ob teh spremembah dobro otroka. Veliko mamic opisuje, da otroka v 12. mesecu, ko bi morale po novem zakonu najkasneje v službo, še dojijo. Vemo pa, da ima dolgotrajno dojenje le pozitiven vpliv na otrokovo zdravje in razvoj.

»Moja služba je 45 km oddaljena od doma. Mož bo na porodniškem dopustu – ponoči pa bom dojila jaz (moji otroci se ponoči zbujajo dokler se dojijo), zjutraj pa bom morala v službo. Če hočem biti ob sedmih v službi, moram vstati najkasneje ob dvajset minut čez pet. Ali naj sina zbudim ob petih, da ga bom podojila? … Ali naj se vozim eno uro v eno smer, da bom podojila otroka, in potem spet eno uro nazaj v službo?« se sprašuje D. Č. in zaskrbljeno ugotavlja: »Otrok je prej vse dneve preživljal z mano in je to edino, kar pozna. Tri ali štiri tedne bo zanj skrbel oče in nato, da bo zmeda popolna, bo potrebno pričeti z uvajanjem v vrtcu.«

Podobno izkušnjo ima M. Pa.: »Moj sin se npr. še kar precej doji, ostala hrana mu še ne gre preveč in težko si zamišljam, da bi morala čez slaba 2 meseca že nazaj na delo. Dodatni mesec se mi zdi tu neprecenljiv.«

Prav tako se odpira vprašanje skrbi za otroka: »Kje bo otrok, če oče ne bo mogel biti doma na obveznem starševskem dopustu – ne samo zaradi nerazumevanja delodajalca, ampak zaradi narave dela, ki ga opravlja? V vrtec otroka pred starostjo enega leta ne sprejmejo …« je zaskrbljen M. P.

Ministrstvo tudi poudarja, da naj bi bili otroci, ki niso vključeni v vrtce, prikrajšani za socializacijo, a se starši tudi s tem ne strinjajo. M. Ž. na primer pove: »Strinjam se, da je po tretjem oz. četrtem letu potrebna socializacija otrok, ki so sami ali je preveč let razlike s sorojenci. Kjer pa je otrok več, ta razlog odpade. Poleg tega čakam ugotovitve, da tako zvana institucionalna socializacija prinaša goro težav, saj disciplinski problemi vedno bolj otežujejo redno delo.«

Očetovstvo pod prisilo

Mladi starši so zaskrbljeni tudi nad težnjo po avtoritarnosti države, ki jim želi odvzeti možnost svobodnega dogovora o skrbi za otroka v njegovem prvem letu starosti (kakor je po zakonu zdaj).

Tisti moški, ki želi biti v polnosti oče, bo znal izkoristiti čas po službi in biti z otrokom. Tistemu, ki mu do tega ni, pa po mojem mnenju tudi zakon, ki ga bo v to silil, ne bo pomagal.

»Zdi se mi prav, da dobijo svojo priložnost ženske, ki bi se rade vrnile na delovno mesto. Toda kje znotraj vsega tega smo tisti, ki želimo biti s svojimi otroki, ki nam je družina sveta?« se sprašuje U. R. in pojasnjuje: »Sem poročena študentka, mamica petmesečnega sinka … Zaenkrat potrebe po karieri, ki bi jo postavljala pred družino, nimam! Vse, kar si želim, je to, da bi lahko bila čim dlje ob sinu in spremljala njegov razvoj ter rasla z njim vred! Želim, da bi otrok svojo mamo videl več kot 5 ur na dan! … Nekaj časa bi želela biti preprosto samo mama! Čutim, da me moj otrok potrebuje, da moram biti ob njem in mu biti na voljo.«

Po drugi strani se postavlja vprašanje, ali bo zakon, ki zapoveduje očetovski dopust, resnično pripomogel k temu, da bi bili moški boljši očetje. Ali kot pove U. R.: »Tisti moški, ki želi biti v polnosti oče, bo znal izkoristiti čas po službi in biti z otrokom. Tistemu, ki mu do tega ni, pa po mojem mnenju tudi zakon, ki ga bo v to silil, ne bo pomagal. Bo pa odtrgal otroku mamo, ki bi morda še želela biti z njim

Ideološki razlogi

Marsikdo se sprašuje tudi, kaj je resnični cilj teh in podobnih vladnih ukrepov. Komentatorji so si edini, da v ozadju ne gre dobro otroka ali družine, temveč za druge razloge. Eden izmed očitnejših, ki ga priznava tudi ministrstvo, je varčevanje. Toda – ponovno na plečih družin? In kako je to dobro za otroke teh istih družin?

Moj mož in jaz vendar nisva enaka! On je moški, jaz sem ženska. On se s sinom ukvarja drugače, se z njim igra drugače, ga drugače uspava in je drugače sočuten.

Druga ugibanja o resničnem ozadju takšnih predlogov se v veliki meri nagibajo v smer ideoloških razlogov. Dejstvo je, da velika večina državljanov ne deli mnenja z ministrico Anjo Kopač Mrak, da je krivično, ker si moške in ženske nismo enaki.

»Na spletni strani ministrstva beremo, da želijo s tem zakonom doseči enakost spolov, kar me precej bode v oči,« pravi U. R. »Moj mož in jaz vendar nisva enaka! On je moški, jaz sem ženska. On se s sinom ukvarja drugače, se z njim igra drugače, ga drugače uspava in je drugače sočuten. Jaz dojim, mož mu postavlja zahtevnejše izzive. Sva enakopravna, nisva pa enaka. In ne bova, četudi bo on doma, jaz pa v službi.«

Podobnega mnenja je komentator JaKo: »Vloga MOŠKEGA in ŽENSKE v družini se razlikuje in je dopolnjujoča in prav je tako. Nobeno umetno izenačevanje tega ne bo spremenilo in zakonsko zapovedovanje ENAKOSTI vlog je napačno. To je nasilje, ne pa svoboda in dopolnjevanje.«

Podobni ideološki razlogi po prepričanju mnogih tičijo za trudom, da bi čim več otrok obiskovalo vrtec, čeprav je odstotek (čez 90 % slovenskih otrok) že sedaj izredno visok. Zdi se, da je cilj vlade otroke in mlade čim bolj oblikovati po enem kopitu, po kopitu javnega varstva in šolstva, ki ga sama lahko nadzoruje.

Nujnost otrok v vrtcih

In smo pri ukrepu, ki naj bi zmanjšal otroške dodatke staršem, ki svoje otroke od 3. do 6. leta vzgajajo doma. Ministrstvo ukrep utemeljuje s trditvijo, da naj bi raziskave dokazovale pozitivni vpliv otrokove vključenosti v vrtec. A mam in očetov s tem ni prepričalo.

Ali imamo vrtce zaradi otrok ali otroke zaradi vrtcev?

»Ko pride do argumenta socializacije, naj poudarim, da se otrok do sedmega leta uči predvsem o družini,« pravi spletni komentator Mino. »Nekateri zelo socialni ljudje niso videli skupin otrok do vstopa v šolo in spet drugi otroci, ki so od najzgodnejših let v raznih skupinah in programih za socializacijo, so zelo nerazviti na tem in predvsem na osebnostnem področju.«

U. R. se ob tem sprašuje, ali imamo vrtce zaradi otrok ali otroke zaradi vrtcev, in dodaja, da bi morala biti logika države prav nasprotna: »Če otroka ne dam v vrtec, bi morala biti po moji logiki nagrajena, saj s tem sproščam prosto mesto za otroka tiste mamice, ki ne more ali nima potrebe ostati doma, gre v službo in nima drugega varstva! Saj vendarle skrbim za državljana in vzgajam novega davkoplačevalca!«

Kam plujemo?

Novi predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih predvsem nakazuje skrb vzbujajočo radikalno smer razvoja slovenske družinske politike. Žal smo lahko precej prepričani, da je le eden od manjših korakov vladne garniture, ki je stala že za propadlim Družinskim zakonikom.

To skrb za prihodnost lahko začutimo iz skoraj vsakega spletnega komentarja in pisma bralcev. Le upamo lahko, da se ta skrb ne bo izrazila tudi v konkretnih odločitvah za manj otrok in v ponovnem nižanju slovenske rodnosti.

Vlada pozablja, kdo bo aktivno delovno prebivalstvo, ko bodo sami upokojeni …

Ali z besedami mlade mamice na našem spletnem portalu: »Sem na drugi porodniški in sva se z možem začela pogovarjati o tretjem otroku. Pa ne vem, če ne bova ostala samo pri besedah … Res me je strah – niti ne toliko (samo) tega zakona kot smeri, v katero pelje. Pa smo sicer še kar v redu preskrbljeni … Vlada pozablja, kdo bo aktivno delovno prebivalstvo, ko bodo sami upokojeni … Ampak ja, očitno so si dovolj nakradli, da jih lastna prihodnost ne skrbi.«

* Citati so vzeti iz spletnih komentarjev uporabnikov portala iskreni.net ter iz elektronskih sporočil zaskrbljenih staršev, ki smo jih prejeli v naš elektronski predal.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.