Obred zapiranja kosti je zdravilni obred, ki se je razvil v Srednji in Južni Ameriki za negovanje mamice po njenem prehodu skozi nosečnost, porod in zgodnje materinstvo.
To je praznovanje in čaščenje materinstva in ustvarjanje nežnega, varnega in podpornega okolja za mamico in otroka, prostora, kjer drugi negujejo mamico, da lahko v njem kasneje ona neguje svojega otroka. Po tradiciji se je mamico mazililo, masiralo in zavilo v trak, t. i. rebozo.
Obred zapiranja kosti skozi zgodovino
V različnih kulturah ameriških staroselcev (Mehika, Ekvador, Gvatemala …) so poznali obred zapiranja kosti, s katerim so negovali ženske v poporodnem obdobju in jim omogočili lepši in bolj nežen prehod v zgodnje materinstvo.
Tradicionalno so verjeli, da se mamica v času poroda odpre in predstavlja portal, skozi katerega se rodi novo življenje. Menili so, da mama hodi po meji med svetovoma (nekaj podobnega je veljalo tudi pri nas, ko so govorili, da v prvih tednih po porodu pod posteljo leži krsta).
Namen obreda zapiranja kosti je bil, da se ženska po porodu ponovno zapre, tako fizično kot duhovno, da se zaprejo njene kosti ter njen duh ponovno vstopi v njeno telo.
Pomembnost čustvenega počutja ženske na prehodu v materinstvo
Raziskave kažejo, da je čas nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva za mamo in očeta daleč najbolj stresno obdobje v življenju.
Raziskave kažejo, da je čas nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva za mamo in očeta daleč najbolj stresno obdobje v življenju.
To obdobje je za žensko še posebej naporno, saj se poleg tega, da se spreminja vse okoli nje, zelo spreminja tudi sama. Prehaja namreč skozi proces vstopanja v materinstvo, kjer se preoblikuje tako njeno telo, njen način razmišljanja kot njene vsakodnevne rutine.
Njeno življenje se v prvih tednih po porodu, ko mora 24 ur na dan skrbeti za svojega otroka, postavi na glavo. In čeprav si je otroka želela in se ga veselila, so vsakodnevne obveznosti pogosto prenaporne. Ženske imamo navadno stvari zelo rade pod nadzorom, v tem obdobju pa nimamo nadzora nad ničemer, kar je za večino izmed nas zelo težko sprejeti.
Namen obreda zapiranja kosti po porodu je pripraviti prostor za negovanje in podporno okolje, v katerem lahko »zdravljenje« ženske v poporodnem obdobju poteka na številnih ravneh.
Potek obreda zapiranja kosti
Obred se navadno začne s spoznavanjem ženske in njene družine. S kratkim uvodnim obredom žensko sprostimo in pripravimo za nadaljnjo nego. Nadaljujemo ga lahko s tem, da mlada mamica z nami deli svojo porodno in poporodno izkušnjo.
Sledi kopel s cvetjem in zelišči, ki pomaga pri sproščanju in nadaljuje v toplem zavetju njenega stanovanja, kjer žensko ob prijetnem zvočnem ozadju negujemo in sproščamo z različnimi načini masaže, aromaterapijo. Nato preidemo na tradicionalno tehniko zapiranja kosti, ko ji s trakovi nežno povijemo glavo, zgornji del trupa, medenico ter noge. Na ta način pomagamo pri krčenju maternice in postavljanju kosti nazaj v njihovo prvotno lego.
Obred pomaga pri »zapiranju« materinega telesa na vseh različnih nivojih.
Obred se navadno odvija v ženskem krogu, kjer ženske, ki sodelujejo pri obredu, pomagajo pri vzpostavitvi in varovanju nežnega in varnega zavetja, da se mlada mamica med obredom kar najbolje počuti. Ko se ta zaključi, se ženske umaknejo, mamici dovolijo, da v miru počiva in tako lažje ponotranji izkušnjo, ki jo je doživela.
Porod odpira, obred zapira nazaj
Ženska se med nosečnostjo in porodom »odpre« tako fizično kot čustveno, duhovno in energetsko. Ta proces pomaga pri »zapiranju« materinega telesa na vseh različnih nivojih. Obdobje nosečnosti, poroda in zgodnjega materinstva je za žensko izjemno občutljivo in naporno obdobje, zato je takšna podpora zanjo nadvse dobrodošla.
Obred zapiranja kosti se lahko izvaja kadar koli po zaključenem šesttedenskem obdobju zgodnjega poporodnega obdobja.
Obred je izjemno zdravilen in negujoč tudi po prebolevanju žalostnega obdobja po splavu ali nosečnosti, ki se ni zaključila z srečnim koncem. Namenjen pa je tudi vsem drugim ženskam, ki čutijo, da potrebujejo ponovno vzpostaviti svoje notranje ravnovesje in se v napornem obdobju materinstva ali vsakdanjih obveznosti prepustiti tudi negi svojega telesa in čustev.
Foto: debrapascalibonaro.com