Nošenje otrok je prijetno in koristno

Thumbnail

Starši vsepovsod po svetu že stoletja nosijo svoje otroke privezane ob telo, navadno s kosom blaga, saj se otroci zelo radi nosijo in to potrebujejo. Tudi pri nas so razne nosilke vedno bolj priljubljene in vedno več staršev se odloča za nakup le-teh.

Nošenje otroka pa ni le praktično, temveč ima tudi mnoge koristi tako za otroka kot za mamo oziroma očeta. Če naštejemo le nekatere…

Dojenčki, ki jih starši nosijo, so mirnejši, saj so njihove primarne potrebe zadovoljene. Otrok je ob ljubljeni osebi, jo vidi, sliši, voha in tipa, podobno kot je to doživljal v maternici. Ta oseba ga preskrbi s hrano in z gibanjem, ki pozitivno vpliva na nadaljni nevrološki razvoj, na zdrav razvoj prebavil in dihal ter na vzpostavitev ravnotežja (razvoj notranjega ušesa) in dobrega mišičnega tonusa.(1) Nosilke nam pomagajo povečati število ur na dan, ki jih otrok preživi v naročju staršev, kar je obratno sorazmerno s številom ur, ko dojenček joka. Že 3 ure nošenja na dan pomembno zmanjša jok pri dojenčku.(2) V Nemčiji Dr. Fettweis, mednarodno priznani ortoped, že leta spodbuja nošenje dojenčkov v slingih in trakovih. Svetuje celo, da naj bi nosili dojenčke v primernih nosilkah kar se da pogosto. Med drugim s strokovnimi argumenti navaja, da pravilno nošenje ne škoduje hrbtenici, prav nasprotno – podpira njen razvoj.(3) Pri mamicah pa se s fizičnim stikom z dojenčkom sprošča oksitocin, ki ji pomaga k boljši povezanosti z dojenčkom, lažjemu dojenju in boljši skbi zanj, posledično pa zmanjšuje tudi pojavnost poporodne depresije in psihosomatskih bolezni.(4)

 

Za očete je lahko nošenje svojega otroka lepa izkušnja, ki pomaga pri vzpostavitvi navezanosti med njima. Očetje se gibajo in dihajo drugače, njihov srčni utrip je drugačen od maminega; za dojenčka je to nova in pomembna izkušnja. Še posebej pri težavnih dojenčkih bo mama vesela premora v času, ko se bo njen dojenček zadovoljen stiskal k očetu. Izkušnje kažejo, da očetje najraje izbirajo bolj ergonomske nosilke ali nahrbtnike.

Ne smemo pozabiti tudi na najbolj očitno prednost nošenja za starše – proste roke. Zaradi prostih rok lahko marsikaj postorimo ali pa se ukvarjamo s starejšimi sorojenci, ki se tako počutijo manj prikrajšane. Poleg tega smo veliko bolj mobilni in lahko dostopamo tudi do mest, ki so z vozičkom težje dostopna.

Otroka lahko nosimo od rojstva naprej.

Pomembno je, da izberemo nosilko, ki omogoča položaj, primeren otrokovi starosti in razvojnim potrebam, saj je to pomembno za razvoj kolkov, medenice in hrbtenice.

Ko se odločite za nakup nosilke, izberite primerno nosilko, ki omogoča pravilno nošenje.Nikakor ni za v isti koš metati vse vrste nosilk, saj se položaj otroka v njih močno razlikuje. Primerne nosilke omogočajo, da otroka nosimo dovolj visoko, dovolj privito k sebi in v položaju, primernem otrokovi starosti. Še posebno pozornost gre nameniti otrokom do 3. meseca starosti. Majhnega dojenčka nosimo tako, da sta hrbet in glavica dobro podprta, v pokončnem položaju je otrok vedno obrnjen proti nam, s koleni dvignjenimi proti popku, z nogicami podprtimi vse do kolen in z rokicami pred seboj. Če ima otrok razvojne težave, je najbolje, da se glede nošenja v nosilki posvetujemo tudi z razvojnim terapevtom.

Pri nas se večinoma svetuje nošenje v ležečem položaju (položaju zibke, lunice), drugje po svetu (npr. v Ameriki, Nemčiji) pa svetujejo pokončni položaj – položaj tako imenovane žabice. V pokončnem položaju otrok v nosilki ne sme viseti, temveč mora biti nežno »prilepljen« ob naše telo, tako da na njegovo hrbtenico ni nobenih pritiskov. Položaj, v katerem otrokove nogice visijo oziroma bingljajo navzdol, ni priporočljiv, saj otrok nima zadostne opore, na hrbtenico je prevelik pritisk in le-ta ni v priporočljivi C obliki. Njegove nogice morajo biti podprte vse do kolen. Če dojenčka nosimo v ležečem položaju, pa moramo nujno poskrbeti, da otrokova bradica ne pritiska v njegove prsi (kar bi lahko oviralo dotok zraka), da otrok ni sključen in da ga dobro vidimo (da obraza nima prekritega z materialom ali delom telesa). Tudi v tem položaju morata biti glavica in hrbet dobro podprta.

Ko otrok doseže stabilnost (večina pri 3-4 mesecih), se ga lahko nosi tudi na boku. Na začetku mora imeti glavico še vedno dobro podprto, kasneje pa ima lahko roke tudi ven, da se prosto obrača in sodeluje.

V ergonomskih nosilkah lahko damo otroka na hrbet nekje od 6. meseca naprej oziroma ko otrok postane za daljše sprehode pretežak za nošnje spredaj. Klasične nahrbtnike za nošenje otrok lahko uporabljamo od takrat, ko otrok samostojno sedi.

Izogibajmo se tako imenovanim torbastim nosilkam (ang. bag slings), v katerih otroka zelo težko namestimo, da ne bi bil sključen. Poleg tega sam dizajn torbe onemogoča, da bi otroka nosili dovolj visoko in da bi ga dovolj dobro videli.

Če v pravilnost nošenja nismo prepričani, je najbolje, da nam to pokaže nekdo, ki ima na tem področju dovolj izkušenj.

Torej vsi tisti, ki vam je nošenje otrok blizu – tudi pri nas se najdejo različni pripomočki za nošenje otrok, ki vam lahko olajšajo in celo polepšajo skupne trenutke z vašim otročkom. Ne bojte se, z nošenjem vašega otročička ne boste razvadili! Raziskave kažejo namreč ravno nasprotno – ko otrok dobi zadostno mero ljubezni in varnosti, se celo hitreje osamosvoji in ima večje samozaupanje (5).

 

Viri:
(1) Morris, D. What Comforts a Baby? Babywatching (pp 80-82). New York: Crown Publishers Inc., 1992
(2) Klaus, M., Kennell, J., Klause, P. Bonding, pp 126,204-5. Addison Wesley Publishing Company, 1995.
(3) Fettweis, E. Auf Mamas Hüfte reiten (online), Patienteninformationsportal des Berufverbandes der Fachärtzte für Orthopädie und Unfallchirurgie (citirano 30.5.2011). Dostopno na naslovu: www.orthinform.de/new/fachartikel/artikel.php?id=236
(4) Lonstein, Joseph S. Regulation of anxiety during the postpartum period, Frontiers in Neuroendocrinology, Volume 28, Issues 2-3, 2007
(5) Whiting, J.M.W., “Environmental Constraints on Infant Care Practices”. In Handbook of Cross-Cultural Human Development, edited by R.H. Munroe, R.L. Munroe & B.B. Whiting, New York:Garland STPM Press, 2005.

 

Urška Podvršič, dipl. psihologinja, certificirana svetovalka za nošenje otrok (pri Trageschule Dresden, Nemčija):

Na potovanjih sem vedno z velikim zanimanjem opazovala mamice, ki so svoje otročičke nosile tesno ob sebi, otročički pa so mirno in zvedavo kukali iz varnega naročja mamic. Ure in ure so prebili v naročju in delovalo je, kot da jih prav nič ne moti, da nimajo svobode gibanja. Če dobro pomislim, se ne spomnim, da bi velikokrat slišala otroški jok, če sploh. Že takrat sem bila nad kulturo nošenja otrok navdušena.

Še danes sem vesela, da smo pri prvi hčerki imeli čudovito pediatrinjo, ki mi je že leta 2005, ko se je pri nas še zelo malo govorilo o slingih in nošenju otrok, sama svetovala in pohvalila nošenje otroka v culi. Ko pomislim nazaj, so prav ta nasvet in njeno pozitivno mnenje pomagali pri mojih prvih poskusih in nesigurnosti, ko sem kot novopečena mamica preizkušala razne možnosti za nošenje našega škratka. Čeprav mi je bilo intuitivno nošenje otrok vedno blizu, je v dobi informacij bilo lepo slišati tudi podporo s strani stroke. Lastna pozitivna izkušnja in pa zanimanje drugih, ko so naju videli, je še povečalo moje navdušenje. Kot psihologinjo so me potegnile razne raziskave o pozitivnem vplivu nošenja predvsem na otroka in pa tudi na mater/očeta. V 5 letih se je nabralo kar nekaj lastnih izkušenj in izkušenj dela z novopečenimi starši. Svoje znanje sem želela poglobiti in letos sem zaključila dodatno šolanje za svetovalko za nošenje otrok na vodilni šoli za nošenje otrok v Nemčiji (oziroma kar Evropi) – Trageschule Dresden.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja