„Nespodobno povabilo“ ob treh zjutraj, zaradi katerega ljubim svojega moža

Foto: Shutterstock

Da ne bo pomote in pretiranih pričakovanj, da bi prebrali kaj pikantnega in zares nespodobnega, vas moram že takoj na začetku razočarati, da ni šlo za tiste vrste povabila. 🙂

Zadeva je bila takšna: ob 23.30 je najmlajši svečano napovedal, da bo noč pestra. Zaslišalo se je „Boli me treb…“ in takoj za tem se je v polsnu že napotil proti školjki, cilja pa vsebina njegovega želodca žal ni dosegla. Sledil je tuš, menjanje posteljnine in pomivanje tal. Ko je ravno mirno zaspal, se je iz druge otroške sobe oglasilo podobno jamranje, zaslišalo se je stopicanje proti kopalnici in – no, njemu je skoraj uspelo do cilja. Tuš, menjanje posteljnine, pomivanje tal. Pol ure spanca. In nato še tretji …

Nisva še dobro zaspala, ko je sledil drugi krog. In tako so bili ob treh zjutraj vsi trije lepo stuširani v najini postelji. Stala sva med vrati, sredi kaosa rjuh in neprijetnega vonja, utrujena. Takrat me je mož objel čez rame, se zasmejal in rekel: „Pridi, greva na balkon na en šnopc!“

Imeti ob sebi človeka, ki te zna nasmejati in ti vliti moči v trenutkih, ko bi se najraje skril pod odejo, je zares veliko vredno.

Vsa ulica je bila mirna, nebo jasno, zrak svež. In v tistem trenutku šilce, ki sem ga držala v roki, ni predstavljalo samo hipotetične zaščite pred tistim, kar so staknili otroci. Predstavljalo je vso ljubezen, ki jo čutim do moža.

Kljub temu, da sva morala naslednji dan oba na delo in bi bil bolj smotrn predlog: „Pridi, greva spat na kavč!“, je kot vedno predlagal optimalno rešitev. Ker je bolje kot jaz vedel, da v tistem trenutku ne potrebujem spanca, temveč svež zrak (in krepitev imunskega sistema) za dober premislek, kako se strateško spopasti s preostankom noči.

In zato ga ljubim. Ker nikoli ne predlaga klasičnih rešitev, ampak vedno malo nore. Ker prepozna, kaj me v danem trenutku pomiri in kaj mi razjasni misli. Ker me s svojimi idejami vedno nasmeji in s svojimi rešitvami vedno pomiri.

Ker življenje z njim nikoli ni dolgočasno in predvidljivo. In hkrati vem, da vsako stvar dobro premisli, preden jo reče ali naredi. Imeti ob sebi človeka, ki te zna nasmejati in ti vliti moči v trenutkih, ko bi se najraje skril pod odejo, je zares veliko vredno.

Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na dober zakon. Ampak prepričana sem, da je eden boljših ta, da znaš v kritičnih razmerah prepoznati, kaj v tistem trenutku zakonec zares potrebuje. In kako sta lahko v teh situacijah skupaj malo „nora“.

Pa brez skrbi, popila sva samo eno rundo – kajti tretji krog se je kmalu napovedal. Čeprav sva dan kasneje ugotovila, da sva najverjetneje popila enega premalo … 😉