Dan brzi v noč in tedni se združujejo v mesece. Zima postane pomlad in jesen spet poda roko zimi.
Na tortah je vedno več svečk in okrog obrazov vedno več srebrnih las. Hlače so spet in spet prekratke in bremena vsakdana rišejo nove gube na obraz.
Otroški glasovi se poglabljajo, mame postajajo babice. Ravnokar še nadobudni ženin že odhaja v pokoj.
Danes še spremljamo adventno akcijo, jutri že zaključujemo postno. Vse brzi, se spreminja, prehaja, se preliva v nove oblike.
Danes dojenček, jutri zrel moški, pojutrišnjem starec. Navzven povsem različni, a z dušo, ki ostaja enaka ves ta dolgi čas. In se ne spremeni zaradi staranja, učenja, razočaranj, sreče, obupa. Ne spremeni se niti zaradi trpljenja in križanja.
Dete, ki se rojeva to noč, pa je od nekdaj Dete in od nekdaj Sin in od nekdaj Bog Oče. Vse hkrati in vsak posebej.
Božič je praznik Novorojenčka. Tistega, ki trosi mir, tistega, ki je blag in čistega pogleda. In tistega, ki nepopustljivo zahteva toplo človeško naročje in nedeljivo ljubezen.
V imenu iskreni.net nam vsem želim Rojstva, ki bo za vedno zaznamovalo naša življenja, ki bo prineslo preobrat in pretres vsega, kar o sebi in svetu mislimo zdaj. Želim, da bi se vsako srce odprlo, iz njega pa bi se izlivala čista, blaga ljubezen. Naj nas spreminja pogled nebeških oči, ki zdravijo, ljubijo in sprejemajo.
Želim nam miline in strpnosti, pravičnosti in upanja, toplega naročja in ljubezni. In blagoslova. Še posebej tega.