Vir: ShutterstockDr. Amanda Hanson je ameriška klinična psihologinja, ki je nadavno z javnostjo delila vprašanje neke žene, ki je imela težaven odnos s svojo mamo. Vprašanje se je glasilo takole: “Kako naj odpustim svoji mami? Imam občutek, da me je večino svojega življenja puščala na cedilu. Še vedno me rani in od nje ne dobim tistega, kar potrebujem – četudi se na vse pretege trudim.”
Dr. Hansonova je odgovorila na način, ki je navdihnil na tisoče žena po vsem svetu in jim dal priložnost, da na svoje mame začnejo gledati z drugačnimi očmi. Vas zanima, kaj je povedala?
Bo kdaj drugače?
“Najboljši način, kako odpustiti svoji mami, je tako, da naprej sprejmemo dejstvo, da mame in hčerke velikokrat ne govorimo istega jezika,” odgovarja dr. Hansonova in nadaljuje: “Ta resničnost je zelo težka, saj imamo globoko v sebi prepričanje, da bi mame vedno morale vedeti, kaj storiti in na vse situacije najti prave besede. A velikokrat ni tako. Hčerke pa se vseeno k njim vračamo, z upanjem, da so se mame od zadnjega srečanja magično spremenile in uvidele, kako nas podpreti in biti na naši strani – kljub temu, da imamo večdesetletni dokaz, da tega ne znajo.”
Kako to dejstvo sprejeti in ga predelati na najbolj konstruktiven način, pa dr. Hansonova ponazori preko čudovite analogije.
“Še vedno iščete mleko v trgovini z gradbenim materialom?”
“Kako absurdno bi se vam zdelo, če bi vsak dan opazovali človeka, ki v gradbeni trgovini sprašuje prodajalce, na kateri polici je mleko?”, vpraša dr. Hansenova. “Verjetno bi se spraševali, kdaj bo ta človek spoznal, da ves čas hodi v napačno trgovino. In kaj bi naredili, če bi bili vi tisti prodajalec? Kaj bi mu odgovorili?
‘Gospod, tukaj je gradbena trgovina, mleka ne prodajamo. Nikoli ga nismo in nikoli ga ne bomo. Imamo pa kladiva, žeblje, lestve, barve … Vas morda zanima kaj od tega?’”
“Na enak način hodimo v gradbeno trgovino po mleko, ko pri svoji mami iščemo nekaj, česar nikoli ni imela na voljo,” dalje pojasnjuje dr. Hansonova. “Neumno je in skoraj na meji norosti, da iščemo nekaj, za kar nimamo niti enega samega dokaza, da bi mama kdaj koli posedovala. Kar lahko storimo, pa je, da se odločimo izkoristiti to, kar ima.”
Kako bo naslednjič, ko se bomo pojavile na maminih vratih?
Bomo ponovno trkale z upanjem, da bomo dobile sočutje, potrditev in razumevanje? Klinična psihologinja nas na tem mestu vabi, naj najprej izžalujemo za stvarmi, ki jih od mame nismo dobile, nato pa se ozremo po tistem, kar mamina “trgovina” ima.
Mogoče si bomo najprej morale popraviti svoja očala ali izostriti dioptrijo ter spregledati, da je naša mama samo človek in da na svet ni prišla s priročnikom, kako vzgajati otroka. Ko nanjo prenehamo gledati z idealiziranimi očmi, postane vse lažje.
Nato pa se ozrimo po tem, kar ima. “Morda bomo sprva videle komaj kaj, kar bi lahko nahranilo našo dušo. Morda bomo morale iskati zelo dolgo. Toda sčasoma lahko ta stvar pri njej postane najlepša stvar na svetu,” je prepričana dr. Hansenova.
“Ne verjamem, da obstaja mama, ki pride na ta svet z željo, da se ne bi povezala s svojim otrokom. Pogosto le nima veščin, kako to storiti.”
Na tem mestu strokovnjakinja ne pričakuje, da bi se vračali v odnose, ki so ponižujoči in zaradi katerih se vedno počutimo grozno. Namesto tega predlaga, da najprej ugotovimo, ali gre za odnos, kjer je možna pozitivna sprememba. “Ne verjamem, da obstaja mama, ki bi na ta svet prišla z željo, da se ne bi povezala s svojim otrokom. Pogosto ji preprosto manjkajo veščine, kako to storiti,” pojasnjuje strokovnjakinja in dodaja:
“Namesto da čakamo celo večnost, da nas mama vpraša, kako smo, smo lahko me tiste, ki jo vprašamo o njenem otroštvu, o tem, kaj najbolj obžaluje, kaj ji je manjkalo v življenju in kaj bi spremenila, če bi se lahko vrnila v preteklost. Včasih moramo biti hčerke tiste, ki naredimo prvi korak.” Obenem pa se lahko odločimo, da postanemo mati svojemu ranjenemu otroku v sebi.
Več o tej temi pa v prihajajoči oddaji z dr. Lucijo Čevnik o odnosu mama-hči.
Vir: Dr. Amanda Hason/Midlife.Muse
Oglejte si tudi:
Mag. Miran Možina: Kako živeti ob čustveno nezrelih starših?
Rudi Tavčar: “To, da te otroci ne potrebujejo več, je zdravo in normalno”
Dr. Andrej Perko: Ni pravično, da se vprašanje dedovanja prelaga na otroke!
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Primerjava: ne iščite mleka v trgovini z gradbenim materialom, se mi ne zdi umestna.
Že novorojenčku in dojenčku mati predstavlja vir ljubezni, tolažbe, topline, razumevanja. Vsaj tako naj bi bilo. Če je drugače, ni normalno.
Večina mater je sicer dobrih in razumevajočih, obstajajo pa tudi matere, ki celo lastnih otrok ne marajo in jim grenijo življenje. To pa verjetno zato, ker so v duši nesrečne, zagrenjene, ali pa nosijo v sebi kakšne travme iz preteklosti.
Dejstvo je tudi, da ima veliko ljudi razne psihične težave in motnje.
Je pa zelo žalostno, da otrok, tudi, ko odraste, pri svoji materi ne dobi razumevanja.
Primerjava je popolnoma umestna.Je pa dejstvo,da ni umestna samo za matere in imamo ljudje na splošno kakšen manjko. Česar nimamo,ne moremo dati.Problem je v razumevanju matere.Niti približno ni vsaka cankerjanska in se pripravljena odreči svojim užitkom,kaj šele,da bi se žrtvovala za otroke.Še vedno pa se najdejo matere,dostojne tega imena.