Najbolj nora hišna pravila

Vir: Shutterstock

Vsaka družina ima svoj način življenja in tudi svoja pravila. Različni pristopi kot so različne tudi družine. Včasih pa se zgodi, da nekateri starši vpeljejo tudi precej čudna pravila. Skupino odraslih so vprašali, če so imeli kakšno hišno pravilo, ki se jim je kot otroku zdelo povsem normalno, kasneje ko so odrasli, pa so ugotovili, da v drugih družinah tega ni bilo. Odgovori so bili zelo zanimivi.

• Če nečesa nisi mogel najti in si prosil nekoga izmed družinskih članov za pomoč, te je ta, če je našel tvojo stvar, za nagrado udaril v ramo.
• Oče ni nikoli dovolil, da bi pri jedi govorili. Vedno smo morali jesti v čisti tišini.
• V kuhinji smo imeli zvonec. Preden sem odšel spat, sem moral pozvoniti, da so mi ostali prišli zaželet lahko noč. Šele nato sem lahko šel v posteljo.
• Oče si je izmislil pravilo, da moram med poletnimi počitnicami vsak dan ubiti 7 komarjev.
• Če sem šel kot najstnik na zabavo, sem se moral vrniti do enih ponoči ali šele po 7. uri zjutraj. Tako sem velikokrat noč prespal na vrtu.
• Mama mi je plačevala, da sem bila varuška sama sebi. Pravilo je bilo, da je morala biti hiša pospravljena in da sem šla sama spat.
• Če sem se pri kakšni aktivnosti poškodoval, je nisem smel več poizkusit. To pravilo je mama ukinila pri 16. letih, ko sem si med bordanjem zlomil zapestje in ji nisem povedal en mesec, dokler nisem mogel več premikati roke in sem moral na operacijo.
• Pri nas je veljala popolna prepoved na čigumije, plastelin, kosmiče, kjer je sladkor med prvimi tremi sestavinami in Simpsonove. Še sedaj pri 35. letih čutim tesnobo, če mi kdo ponudi žvečilko.
• Če nimaš petk v šoli, ne smeš jesti pri mizi. Mislila sem, da je to normalno, dokler nisem bila nekoč pri prijateljici, ki je prinesla domov slabo oceno. Njeni starši so bili tako ljubeči in v oporo.
• S sestro sva si morali zjutraj, preden sva šli v šolo, umiti popek s čistilnim robčkom.
• Na TV nismo smeli gledati ničesar v povezavi s spolnostjo. Če sta se dva samo poljubila, je mama prekrila TV z odejo in kašljala, dokler ni bil prizor mimo.
• Ko sem hodil v prvi razred, mi je mama rekla, da bom lahko ostal doma v soboto in nedeljo, če se bom lepo obnašal. Šele, ko je učiteljica rekla: “Se vidimo v ponedeljek!” sem doumel, da me je nahecala.
• Ko sem zbolel, nisem smel biti v postelji, da je ne bi umazal. Na tla mi je položila brisačo in tam je bil moj prostor, dokler ni ocenila, da sem toliko boljši, da lahko spim v postelji.
• Mama ni mogla poslušati reklam. Vedno smo jih morali utišati. TV je utišala že samo, če je mislila, da bo reklama. V bistvu je bilo zelo težko gledati TV šove z njo.
• V jedilnico smo smeli iti le ob posebnih priložnostih. Vedno je bil tepih ravnokar posesan in nihče ni smel stopiti nanj.
• Hladilnika in omar nismo smeli odpirati brez dovoljenja.
• Mama ni prenesla žvižganja, zato nikoli nisem smel žvižgati.
• Ob torkih in četrtkih nismo smeli uporabljati nobene elektronske naprave. Kot otrok sem mislil, da je tak zakon, kasneje, ko sem izvedel resnico, sem bil šokiran.
• Nisem imela dovoljenja za uporabo kavča in mize. Tako sem jedla večerjo na tleh. Mislila sem, da so kavči in pohištvo le za okras.
• Na dvorišču pred vhodom se nismo smeli rolat in igrat. Preden sem vstopil v avto, sem se moral sezuti in odložiti čevlje v za to namenjeno mesto.
• Ko je odšel oče spat, nismo smeli več potegniti vode na stranišču. Še danes, ko grem ponoči na stranišče, se moram opomniti, da sem v svojem stanovanju in lahko potegnem vodo.
• Ob nedeljah si nismo smeli striči nohtov, ker naj bi to predstavljalo smolo.
• Če sem bila sama doma, se nisem smela stuširat.
• Ko smo šli na stranišče, smo morali pustiti odprta vrata. Ko sem bila pri prijateljici, sem naredila enako. Ko me je prijateljica videla, je povedala svoji mami, njena mama pa je poklicala mojo. Od takrat je bilo pri nas novo pravilo, da zapremo vrata, ko uporabljamo stranišče.