Moja pediatrinja

Ne samo ob bolezni, tudi pri sistematskih pregledih se srečamo s pediatrom. Kako pomembno je, da je ta predvsem človek s srcem.

»Zdravilstvo je namreč od Najvišjega, zdravnik od kralja prejema darila.«   Sir 38,2

Revija Viva je letos že sedemnajstič organizirala nacionalno akcijo Moj zdravnik. Za laskave naslove je kandidiralo več kot 2.000 zdravnikov, glasovalcev je bilo preko 15.000. Naziv Moja pediatrinja 2013 je po mnenju glasovalcev pripadel Kseniji Peršin Zupet dr. med., spec. pediatrije, iz zdravstvenega doma Ivančna Gorica.

Ko sem našim otrokom posredovala to novico, seveda v njim razumljivi obliki, se niso niti najmanj začudili. Ravno nasprotno, gledali so me s tisto otroško prepričljivostjo in samozavestjo – najstarejši pa je povzel njihovo razmišljanje: jasno, da je prejela to priznanje, saj je najboljša! Zanimivo je, kako otroci ne potrebujejo cele množice izkušenj, da bi presojali o tem, kaj je dobro, kaj boljše in kaj najboljše. Za njih je vsaka pozitivna izkušnja nekaj »carskega«, naši pediatrinji pa je uspelo v carsko dogodivščino spremeniti celo obiske v zdravstvenem domu.

Brez truda, samoobvladovanja in neprestane želje po osebnem napredovanju, bi vsaka, še tako bleščeča karizma, slej ko prej obledela.

Da je za poklic zdravnika res potrebna karizma, spoznavam zdaj, ko imam v kratkem času kar nekaj ekspedicij v domači zdravstveni dom, pa na pediatrično in dermatološko kliniko. Beseda karizma je sicer mnogokrat razvrednotena in se enači s sposobnostjo nastopanja in všečnosti na prvi pogled. Toda karizma je mnogo več kot to in se včasih s tem celo izključuje.

Karizma pomeni nevsiljivo toplino, vrhunsko strokovnost, iskrenost, pristnost in predvsem neposrednost, ko gre za stik z otroki. Prav otroci namreč najlažje in najhitreje ločijo med pravimi karizmatiki in med tistimi, ki bi si ta status za vsako ceno radi pridobili. In čeprav je karizma v veliki meri dar, bi brez truda, samoobvladovanja in neprestane želje po osebnem napredovanju, vsaka, še tako bleščeča karizma, slej ko prej obledela.

Naše poznanstvo s pediatrinjo Ksenijo traja že skoraj osem let. Prvi skupni dogodek je bil sistematski pregled prvorojenca ob dopolnjenem prvem mesecu. Sproščen pogovor, prijazni nasveti, iskriv nasmeh so postavili temelje posebnega prijateljstva, ki temelji na zaupanju in spoštovanju.

Pri najinih otrocih se je ob njej zgodila povezanost v prvem trenutku srečanja. To je karizma, ki prepriča. Vse tiste male panike, ki jih starši navadno zganjamo ob zdravstvenih tegobah naših malčkov, so pri nas izzvenele s pomočjo njenih kratkih, opogumljajočih elektronskih pošt in telefonskih pogovorov.

Še posebej neprecenljiva pa je njena pomoč ob preizkušnjah težjega kalibra. Spodbudna beseda, pojasnjevanje zagonetnih medicinskih pojmov in nasveti za krepitev imunskega sistema so tisti, ki v trenutkih nemoči, dvomov in srce parajočih skrbi spet postavijo neke vrste razumsko ravnovesje.

Zaradi naše pediatrinje, zaradi njenega pristopa, ohranjamo vero v ljudi s poslanstvom.

A kot že rečeno: najboljši cenilci življenjskih situacij so otroci. In kakor nam je bilo mnogo let dano mirno živeti in se z zdravstvenimi storitvami srečevati le ob sistematskih pregledih ter tu in tam ob kakšnem zamašenem nosu, smo v letu 2013 že dodobra prekoračili povprečje. Ravno zaradi naše pediatrinje, zaradi njenega pristopa, ki malčka skozi bolj ali manj nadležne preiskave popelje s pogovorom in dotikom, ohranjamo vero v ljudi s poslanstvom. Otroci pa – njeno toplino, blagost in vedrino na svoj edinstven način vračajo s svojstvenimi izrazi naklonjenosti.

Njena ambulanta je vse prej kot sterilna soba v zdravstvenem domu. Je svetla in sončna galerija otroških risbic vseh formatov in tehnik. Polepljena je z edinstvenimi umetninami, ki jih ona bržkone razume in se tudi preko njih poistoveti z magičnim svetom otroške domišljije. Pot do zaupanja staršev, ki prihajamo v zdravstvene ustanove precej zmedeni, prestrašeni, včasih pa celo negativno nastrojeni, je tako mnogo krajša, ker ji zaupajo naši otroci.

Tudi zato ali pa morda predvsem zato je naziv Moja pediatrinja 2013 več kot upravičen. In morda je v njem vsaj del tiste hvaležnosti, ki jo čutimo mame in očetje, ko zapuščamo njeno ambulanto. Pomirjeni in okrepljeni z izdatno mero optimizma, potrpežljivosti in vere.