Moj dom ni kot iz kataloga, ker se v njem živi

Vir: Flickr

»Prosim, ignoriraj kako nepospravljeno imam,« je rekla prijateljica, ko sem stopila čez prag. Opravičila se je, da je imela preveč stvari in ni uspela pospraviti. V resnici se je njena dneva soba zdela kot čisto navadna dnevna soba. Za moje pojme še občutno bolj urejena in čista kot bi jo tisti trnutek našla pri meni doma. In kot da sem prišla pogledat, kako pospravljeno ima, namesto na obisk.

Pred časom sem brala, da študije kažejo, da je neurejen dom v resnici znak inteligence in ustvarjalnosti! Če kaos le ne gre preveč v skrajnosti … Tako ali tako pa bi po moje morali postati sumničavi kadar vstopamo v domove – to še posebej velja za družinske domove, ki so popolnoma urejeni, pospravljeni in 100 % čisti.

Katera mama ali oče pa vsak dan najde čas za čiščenje celega doma – jaz ga ne, pa niti nimam otrok. Vsake toliko se tako sprašujem, ali sploh kdo živi v neskončno urejenem domu ali ni to morda rezidenca kamor povabijo goste 🙂

Neurejen dom je znak inteligence in ustvarjalnosti 🙂

Na tovrstno zadrego sicer žal nisem odporna niti sama. Pa čeprav se trudim, da bi bila. Tako si, kadar ljudi povabim v bolj kaotično in povprečno umazano različico svojega doma, večkrat mislim, da je vsaj odraz realnega stanja, brez pretvarjanja in umetne popolnosti.

Vrata doma vendarle navadno odpiramo ljudem, ki nas imajo radi in nas, vsaj upam, ne sodijo po videnem (ne)redu. Da vrata odpiramo ljudem, ki se prav tako vsak dan spopadajo z nikoli končanimi gospodinjskimi opravili. In ki so prav tako nepopolni in se od dneva do dneva prebijajo v prizadevanju, da bi odstranili drobtine in druge ostanke obrokov, da v njihovem kuhinjskem koritu ne bi bilo umazane posode in na pultu hrane, ki so jo pozabili pospraviti.

Moj dom ni kot iz kataloga, ker se v njem živi. Ni to tisto, kar naj bi počeli v svojih domovih, namesto konstantnega truda, da bi bilo vse čisto in na svojem mestu? Če kuhaš in ješ, pač tudi kaj umažeš. Če se igraš, lahko ostane kaj razmetano. Če greš na izlet, za spomin prineseš tudi kamenčke, listje in travo. Tudi, če ne počneš ničesar, je vseeno prašno in so umazana okna … Življenje v resnici nikoli ni kot iz kataloga.