Mit o nevarnosti rasti prebivalstva

Zagovorniki teorij o prenaseljenosti našega planeta so si izbrali letošnji 31. oktober, da so razglasili rojstvo 7-miljardtega zemljana. Bolj primernega datuma, kot je dan pred nočjo čarovnic, si ne bi mogli izbrati …

Če kdaj, se je namreč danes potrebno zavedati, da je njihova teorija mit, in da se v ozadju katastrofičnih napovedi o nevarnosti rasti svetovnega prebivalstva skriva predvsem večni boj med dobrim in zlim, med kulturo življenja in kulturo smrti.

Žal je bila ta dogodek tudi v večini slovenskih medijev z redkimi izjemami obravnavan zelo nekritično. Večinoma so sporočilo banalizirali na naslednji način: Zaradi preveč prebivalstva je na svetu preveč revščine. Mnogo ljudi nima dostopa do hrane, pitne vode, izobraževanja, zdravstva – in vse to zato, ker imajo preveč otrok. Svet se po podrl pod težo prebivalstva, če nekaj ne storimo. In kaj naj?

Odgovor gre seveda pretežno v eni smeri: prebivalstvo je treba omejiti in edina pot do tega je aktivno omejevanje števila rojstev (kar pomeni predvsem promocijo ali celo vsiljevanje kontracepcije v deželah, ki imajo veliko rodnost).

Pa je res tako?

EKSPLOZIJA RASTI PREBIVALSTVA JE MIMO

Predvsem je treba opozoriti, da je eksplozija svetovne rasti prebivalstva mimo. Svetovno prebivalstvo sicer res še vedno dokaj hitro raste (predvsem na račun nekaterih manj razvitih držav), toda obstajajo že znaki, da se krivulja utegne zelo zmanjšati ali celo obrniti navzdol.

Spodnji graf nam kaže, da kako je prvo milijardo človeštvo doseglo okoli leta 1800, naslednjo čez 130 let (okoli 1930), naslednjo čez 30 let (okoli 1960), sledila pa je skokovita rast: na dobrih 10 let je človeštvo dobilo novo milijardo ljudi.

Vir: www.prb.org

Graf kaže, da se je trend skokovite rasti prebivalstva ustavil in se bo v prihodnosti upočasnil. Nekateri celo napovedujejo, da se bo rast izrazito upočasnila in da se bo razmik v letih, ki bodo potrebne za naslednjo milijardo ljudi, izrazito povečal.

Še več: glede na trenutni razvoj svetovne stopnje rodnosti ni izključeno, da se bo rast prebivalstva celo ustavila in začela padati.

NEVAREN PADEC SVETOVNE RODNOSTI

Veliko boljši vpogled v to, kaj se utegne zgoditi v prihodnosti, je kot trenutno število prebivalcev trenutna stopnja rodnosti na svetovni ravni.

Svetovna stopnja rodnosti se je od leta 1970 razpolovila in še vedno strmo pada! Danes znaša po podatkih Združenih narodov iz leta 2010 samo 2,7, nekatere druge organizacije jo ocenjujejo celo nižje (okoli 2,5).

Raven, ki ohranja stabilno prebivalstvo pa je različna, odvisna od stopnje smrtnosti in znaša v razvitih državah med 2,2 in 2,3, v manj razvitih pa je potrebna celo višja rodnost.

Trenutno živi v državah s prenizko rodnostjo po navedbi slovenskega demografa Janeza Malačiča že skoraj polovica prebivalstva, manj kot 20% ljudi pa živi v državah, kjer rodnost zagotavlja rast prebivalstva.

Spodnji graf nam prikazuje, da utegne svetovna stopnja rodnosti že v nekaj prihodnjih desetletjih pasti pod raven, ki omogoča dolgoročno stabilno ohranjanje prebivalstva.

Vir: www.un.org

Skrb glede svetovne rasti prebivalstva je torej popolnoma odveč. Padec rodnosti bo namreč prej ali slej povzročil, da se bo rast ustavila in če se trendi ne bodo spremenili, nas čaka lahko celo padec svetovnega prebivalstva.

O tem, kaj se utegne ob sedanjih trendih zgoditi že v tem stoletju, na preprost način govori naslednji video.

POTREBNA JE SPREMEMBA, A KAKŠNA?

Problem rasti prebivalstva je v nekaterih deželah, ki se soočajo tudi z revščino, zelo resen. Vendar je sklicevanje na probleme teh državah v debatah o rasti svetovnega prebivalstva brez orisa širšega konteksta problematike navadna zloraba. Zloraba, ki naj razvitemu svetu omogoča še naprej živeti način življenja, kot ga živi zdaj.

Ključni problem namreč ni, kako omejiti število rojstev in zmanjšati velikost družin pod naravno mejo. Ključni problem je odgovornost razvitih držav pri upravljanju z naravnimi viri, urejanju svetovne trgovine in zagotavljanju pravičnih odnosov med državami, ki bi omogočili razvoj tistih področij sveta, ki se soočajo z veliko revščino.

Na svetu imamo že zdaj več hrane, kot jo je potrebno za zadostitev potreb po prehrani vseh ljudi na svetu. V letu 2010 je bilo recimo samo pol pridelanega žita uporabljenega za prehrano. V ZDA konča v smetnjakih kar 50% hrane, v Evropi le malo manj. Pa se to ne dogaja, samo v razvitih, ampak tudi v manj razvitih državah.

Milijoni, ki jih različne svetovne agencije porabijo za programe nadzora in omejevanja prebivalstva, bi bili veliko bolje porabljeni, če bi jih namenili za zagotavljanje virov pitne vode, boljše higienske pogoje, razvoj zdravstva in izobraževanja, predvsem pa za pomoč pri gospodarskem razvoju držav, ki se soočajo z revščino.

Vendar se bo to zgodile le, če bomo tisti, ki sodimo v »razviti svet«, na drugačen način rekli DA življenju, kot to izrekamo danes.