“Mislim, da ima moj mož nerealna pričakovanja v spolnosti. On bi si spolnih odnosov želel vsak dan, meni je to naporno …”

Vir: Shutterstock

Mislim, da ima moj mož nerealna pričakovanja v spolnosti. Drugače imava dober odnos, tudi v spolnosti oba še vedno uživava, čeprav sva skupaj že 15 let. Spolne odnose imava 2 do 3-krat na teden. Meni se to zdi veliko, sploh če se pogovarjam s prijateljicami, kako pogosto so spolno aktivne one in njihovi možje. Moj mož pa se večkrat pritožuje, da bi lahko imela spolne odnose bolj pogosto. On bi si jih želel vsak dan, meni je to naporno. Če pet dni ne seksava, se mu zdi, kot da je vse narobe! Zdi se mi škoda, da s pritoževanjem krha najin odnos. Zanima me strokovno mnenje, kaj lahko narediva, da ublaživa konflikte na tem področju.

Bralka M.


Draga bralka M!

Lepo je brati, da imata z možem dober odnos in da še vedno uživata v spolnosti. In da imata to željo oba, čeprav si nista enotna glede kvantitete. Spolnost je pomemben dejavnik zadovoljstva in povezanosti v odnosu, zato je krivično, da nesoglasja glede pogostosti povzročajo razdore in konflikte med vama. Želja vašega moža, da bi imel z vami spolni odnos vsak dan, je legitimna. Sprejmite jo s hvaležnostjo in mu povejte, da je lepo slišati, da ste zanj privlačna in si želi biti z vami pogosto intimen. Očitno niste le njegova žena in prijateljica, ste tudi njegova ljubimka. Ker nimam zapisa moške strani, torej doživljanja vašega moža, ampak le vašo percepcijo njegovih besed, bo moj odgovor vezan na situacijo, kot jo doživljate vi.

Potrebe vašega moža lahko zvenijo zelo egoistično, če jih beremo: »Jaz bi seksal vsak dan in ti mi moraš biti na voljo, sicer ne bom zadovoljen.« Kot bi bil cilj seks in ne odnos z vami kot osebo. Kje ste vi v tej zgodbi? Ali vaš mož razume, zakaj si vi ne želite pogostejših spolnih odnosov? Ali ve, kaj je za vas zadovoljujoče, kaj vas vzburja in vam prinaša prijetne občutke? Ali pozna vaše telo, vaša doživljanja in želje? Očitno imata različne potrebe in pričakovanja, kar je seveda zelo normalno.

Naj vas moževe želje ne prestrašijo. Če bodo uresničljive ali ne, se bosta zmenila vzajemno. Telo je vaše in ga podarite možu le takrat, ko boste čutili, da si to res želite.

Kot ugotavljate, bi vam bila vsakodnevna spolna aktivnost prenaporna. Spolni odnos zahteva prisotnost celega človeka, ki drugemu daruje svojo dušo in telo. Le tako je zadovoljstvo lahko obojestransko. Če torej želimo, da spolni odnosi niso zgolj nekaj rutinskega (kjer se že vnaprej ve, kaj sledi od poljuba dalje) ali le zadovoljevanje fizičnih spolnih potreb, potem zahtevajo čustveno angažiranost, čas, mir, sproščenost, neobremenjenost, raziskovanje telesa itd. Veliko je možnih dejavnikov, ki zmotijo željo po spolnosti, zato je potrebno biti realen. Zahtevna služba in stres na delovnem mestu, družinske obveznosti, prisotnost otrok, zdravstveno stanje in slabo počutje, utrujenost, čustvena nepovezanost z zakoncem … Človek ni stroj in se težko kar sprogramira na stanje polne pripravljenosti v vsakem trenutku. Hkrati vnaprejšnja določenost ali pričakovanja, da morajo biti spolni odnosi vsak dan, ubijejo vsakršno spontanost in s tem erotično draž in spontano spolno slo po drugem. Pričakovanja niso seksi, kajti predvidevajo določeno rutino, ki bo sledila in ženskam to ubija libido. Verjamem, da vam možev način pritoževanja še zmanjša željo po združitvi z njim, saj z njegove strani čutite pritisk in nerealna pričakovanja. Nobena zdrava ženska pod pritiskom ne čuti seksualnega užitka. Če pa poleg pritiskov moževo sporočilo, da se mu zdi vse narobe, če vas v spolnosti ne dobi vsak dan, slišite še tako, kot da je z vami nekaj narobe, da niste dovolj dobri zanj, da ste slaba žena … potem hitro pride do konfliktov.

Ali vaš mož vidi ostali čas, ko ste prisotni? Vašo nežnost, potrpežljivost, darovanje njemu in otrokom, ko jim kuhate, perete, skrbite za dom … Ga to prebudi, je hvaležen, da skupaj z njim hodite po poti življenja? Kajti erotična strast je le ena od vidikov ljubezni. Kaj pa se bo zgodilo z vama, če pride bolezen in se bosta morala odtegniti drug drugemu za dlje časa? Bo mož zdržal z vami ali je tako odvisen od občutij v spolnosti, da ostalih sil življenja ne bo več videl? Si bo poiskal potešitev kje drugje ali bo znal kanalizirati svojo spolno slo na drugačen način, da bo vseeno ostala rodovitna in vaju bo povezovala? Kaj lahko naredita? Na prvo mesto postavita ODNOS, kjer bosta slišana oba.

Naj vam mož bolj podrobno obrazloži, kaj vse je narobe, če pet dni ne seksata. Zazrita se globoko vase in v svoj odnos do spolnosti. Pogovorita se, kaj vama sploh pomeni spolni odnos? Kaj z njim pridobi vsak posebej in oba skupaj? Je to zgolj spolna potešitev ali predvsem občutek bližine, nežnosti, stika, pozornosti in povezanosti, občutek ljubljenosti, ki ga daje spolni odnos? Lahko da vaš mož zelo hrepeni po vseh teh občutkih, ki jih dobi preko spolnega odnosa, v ostalih vsakodnevnih interakcijah pa so manj intenzivni in zato manj privlačni.

Moški gre v odnos preko spolnosti in mogoče je to njegov način, da bi vam pokazal, kako zelo rad vas ima. Celo vsak dan bi vam rad to pokazal. Vi pa nasprotno potrebujete tak način izkazovanja ljubezni dvakrat trikrat tedensko, medtem ko bi ostale dni želela na drugačen način prihajati v stik z njim, se mogoče več pogovarjati ali le božati, skupaj kaj delati, si deliti skrb za otroke … Vprašajte se, zaradi česa se vam zmanjša potreba po seksu? Mogoče pri penetraciji niti ne doživite orgazma in vas tak način spolnega odnosa premalo zadovolji in manj privlači. Raziskave kažejo, da je tako pri mnogih ženskah. Mogoče bi bilo vzajemno božanje za vas dovolj. Pomembno je, da skupaj z možem odkrivata, kaj vama prinaša zadovoljstvo, igrivost in kakšno ter koliko spolnosti si želita. Različna sta si in spoštujta te razlike. Enkrat se boste vi bolj približali njegovim potrebam in drugič on vašim. Vajina spolnost se lahko samo še izboljša, če boste oba slišana in upoštevana drug od drugega. Hkrati pa se vprašajta, kako si poleg darovanja v spolnosti lahko še prebudita občutke ljubljenosti, želenosti in strasti.

Draga bralka M. Ne pustite se odgnati. Naj vas moževe želje ne prestrašijo. So zgolj želje. Če bodo uresničljive ali ne, se bosta zmenila vzajemno. Tudi vi dajajte pobude za načine, ki vam prijajo. Telo je vaše in ga podarite možu le takrat, ko boste čutili, da si to res želite. Naj vas ne bo strah, da bo užaljen, če ga boste zavrnila. Nič ni narobe z vami, če si vsak dan ne želite spolne združitve, zato ne pojdite v spolni odnos iz dolžnosti ali strahu, da mu morate nekaj dati, da boste vredna njegove bližine in naklonjenosti. Ne pustite se zmanipulirati, da bi vam on s spolnostjo določal, ali vam bo dal pozornost ali ne, ali bo zadovoljen ali ne, ali bo vse prav ali pa vse narobe. To je lahko tudi eden od načinov, kako bi pobegnil iz ljubezenskega odnosa, saj ga je strah bližine, ki ni seksualno obarvana.

Kadar so za  moškega seksualni odnosi pretirano pomembni, saj le z njimi vzpostavi most do ženske, je lahko to podlaga za zasvojenost s seksualnostjo. O tem si lahko preberete kaj več v knjigi »Ne recite temu ljubezen« (P. J. Carnes). Tudi nekatere motnje razpoloženja so lahko povezane s hiperseksualnostjo oz. kompulzivno seksualnostjo  (npr. manična depresija), medtem ko so določene oblike spolnega izražanja ponavljanje prvotne travme, da bi utišali bolečino in ranjenost. Ali gre pri vašem možu le za povečan spolni nagon ali za katero od spolnih motenj, seveda iz vašega pisma ne moremo razbrati. Za vas je pomembno, da se počutite vredni kot oseba, vredni ljubezni in pozornosti, ne glede na to, kolikokrat na teden seksate. In upam, da se tega zaveda tudi vaš mož. Če se ne, potem bo moral raziskati vzroke svojega nezadovoljstva in pritoževanja še kje drugje kot zgolj v zanj premajhni količini spolnih odnosov na teden. Pogovorite se z možem o njegovih in vaših pričakovanjih in željah ter vzajemno poiščita rešitve, ki bodo obema v zadovoljstvo in veselje. Če pa bo vajin pogovor prehitro prešel v konflikt in bodo prevladovali občutki neslišanosti in nerazumevanja, potem pa vama svetujem obisk strokovnjaka za zakonsko zvezo in odnose.

Odgovor je zapisala zakonska in družinska terapevtka mag. Janja Grilc, ki kot terapevtka deluje na Zavodu Iskreni.

Svoje vprašanje za naše strokovnjake, ki nanje odgovarjajo v sklopu Svetovalnice Iskreni nam lahko pošljete na [email protected].

svetovalnica

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Ta je še dobra, da ji ustreza 2-3 krat na teden. Moji je ze 2-3 na mesec zadost. Meni se pa meša potem in se pričkava……Zdej pa naj mi reče strokovnjak, da sem zasvojen…..

    1. Marko, pomislimo koliko možnosti bi dekle imelo za poroko, če bi na začetku romance bila tako hladna do spolnosti in njega … no pa se že kar sam ponudi odgovor čemu smo morali uzakoniti poroko pred prvim seksom … ker do prvega seksa se oba še trudita, potem pa se nikomur ni treba, saj ju obvezuje zakon. Po poroki smo večinoma oboji razočarani. V šali pravimo, da je poroka začetek konca sreče. Sploh, ko se poročita dva nekompatibilna. Ker sta se na začetku preveč trudila, potem pa sta šla vsak nazaj na svojo raven. Ta problem naj bi urejala ZAROKA. A kaj, ko v tem času ni dovoljena spolnost. Če bi bila, če bi že pred poroko živela kot stara zakonca, bi vedela kaj poročata. Nemalo parov poznam, ki so se poročili po mnogih letih koruzništva. Vedeli so kaj poročajo in poroka ni bila “iz mus”, ker je ona zanosila, ampak iz pravih razlogov.

  2. Odgovor, ki lepo ilustrira, kako feminizirana je današnja družba.

    Za miselni eksperiment si predstavljajte, da bi konceptualno enak odgovor spisali na naslednji problem, ki bi vam ga poslal moški: mislim, da ima moja žena nerealna pričakovanja v komunikaciji. Ona bi si pogovora želela vsak dan, meni je to naporno …

    Bi tudi dobil odgovor v stilu: Nič ni narobe z vami, če si vsak dan ne želite pogovora, zato ne pojdite v pogovor iz dolžnosti ali strahu, da ji morate nekaj dati, da boste vredni njene bližine in naklonjenosti. Ne pustite se zmanipulirati, da bi vam ona s pogovorno komunikacijo določala, ali vam bo dala pozornost ali ne, ali bo zadovoljna ali ne, ali bo vse prav ali pa vse narobe. To je lahko tudi eden od načinov, kako bi pobegnila iz ljubezenskega odnosa, saj jo je strah bližine, ki ni pogovorno obarvana. … Kadar je za žensko pogovor pretirano pomemben, saj le z njim vzpostavi most do moškega, je lahko to podlaga za zasvojenost s pogovorno komunikacijo. ??

    Ali dopuščate možnost, da imamo ljudje različne potrebe po količini spolnosti in da zaradi tega z nikomer ni nič inherentno narobe? Da morda sploh ni potrebe po moralno obremenjenih razlagah tipa kaj pa je tisto, kar naj bi bilo res “prav”? Da bo moral pač vsak malo popustiti (ali stisniti zobe) na svojem koncu? Navsezadnje, kompromis med 2-3 in 7 je 4.75.

    1. Bravo Kib. Sam sem imel tak problem, ki je tradicionalno “ženski”. Takrat mi nihče ni znal pomagati, oz. nisem bil niti razumljen. Dr. Košiček je ravno umrl, največja napaka pa je bila, da sem potem vseeno šel k njegovi ženi, ki je bila takrat sama bolj potrebna pomoči kot jaz. Seveda nisem dobil nobene uporabne ideje; najbolj brezveze zapravljenih 10.000 SIT; če bi šel pogovor k “profesionalki” bi dobil več. In tu se ne hecam: po zagotovilih deklet na klic jih velik del rabi zgolj to: pogovor. In (določene) punce za razliko od nekih “dohtarjev” in “magistrov” poznajo moško psiho bolje kot marsikdo drugi.

  3. Bralka M. opisuje še zelo blag primer, ko je ženska stroj za seks, ki mora biti vedno na voljo. A ni nekdo rekel, da je to posledica kontracepcije? Kaj mag. Janja Grilc meni o tem?

    1. Če beremo knjige Milene Miklavčič ste ženske bile stroj za seks že pred kontracepcijo. Posledice kontracepcije so torej zgolj zmanjšale ves napor nosečnosti. Če beremo omenjene knjige je moški dal ženski “mir” samo 14 dni po porodu. Toliko so jim babice tem butcem znale razložiti, da jim lahko umre – in potem bo na “suhem” do konca in še sam bo moral z “deco” se bosti. Pa je raje dal mir 14 dni. A ko je lahko vstala je že morala tudi leči. Konec porodniške. Takrat se je razvil tudi mit, da dojenje preprečuje ponovno nosečnost. Vse v upanju, da se kaki nosečnosti zognejo, saj “dolžnostim” se niso mogle. No, k sreči so knjige Milene “jagodni izbor” in ne predstavljajo vseh. Tudi takrat so obstajali drugačni moški. Vendar pa je bilo takih, ki so tam opisani, vseeno ogromno! Danes se je pač vsesplošni trend obrnil na glavo in je ponekod (Danska) za spolni odnos že potrebna izrecna privolitev ženske. Kako naj moški potem načrtuje spontanost, se sprašujem? Če lahko ženska obsodi moškega, v kolikor ni dala izrecne privolitve, potem je mogoča tudi manipulacija. Kriva obtožba. Se pravi, da mora moški vse skupaj posneti in jo pred samim dejanjem vprašati, ona pa dati izjavo v kamero, da soglaša… ne vem. Zdi se bizarno a Danci so to uzakonili.

  4. Branka,kaj je narobe s tem,da njen mož hoče vsak dan seksati?

    Jaz sem bila vzgojena v kruti kmečki družini z nasiljem,kjer je bil seks tabu,zelo sem se bala zveze z ,fanti,moškimi,ker sem mislila da so vsi enaki (zaljubila sem se celo v poročenega moškega v študentskih letih). In sem imela zaradi tega nekaj neposrecenih zvez.

    Ko sem spoznala sedanjega partnerja,me je veliko naučil o izražanju čustev,o sprejemanju sebe kot ženske,o tem,da mu moram vedno povedati kaj mi je všeč in kaj ne,pomagala sva si tudi z različnimi igračkami, se pogovarjala o goloti ( ko sem ga spoznala sva sem šla prvič na nudistično plažo in končno sprejela svoje telo), seksu,da seks ni greh,da se morava veliko pogovarjati,kaj nama ustreza. On je vedno imel drugačne poglede na seks kot jaz. Sram in strah sta najhujša ovira pri seksu. In mišljenje da je seks umazan,da je namenjen samo za rojevanje otrok,da je samozadovoljevanje greh itd.

    Ženske smo drugačne in moški tudi.
    Najbolj pomemben je odnos in pogovor. In to iskren.
    Jaz bi tudi vsak dan seksala,imam veliko energije,sploh odkar nimam več ščitnice in se mi je hormonsko vse uredilo,vsakič čutim ovulacijo zelo močno,imam urejeno menstruacijo. Midva sva skupaj 10 let,imava sedemletnega sina,pred njim sem imela še izvenmaternicno nosečnost in spontani splav.
    Nikoli nisva uporabljala umetne kontracepcije in kondomov,ker sva odgovorna in spremljava moj ciklus.

    Ne morem verjeti da nekateri mislite,da je vsakodnevni seks nekaj grdega (seveda ne v času bolezni,menstruacije,itd). Pa to je za pohvaliti. Seveda se tu sem ne šteje varanje,promiskuiteta in različne swingerske prakse itd.
    Nekateri imamo večje potrebe,drugi manjše. Zagotovo če ni pogovora in reševanja težav,se to ne konča dobro za nikogar.

    1. Bravo. Taka je bilo moja žena: “mišljenje da je seks umazan, da je namenjen samo za rojevanje otrok, da je samozadovoljevanje greh” – njeno telo se ji je zdelo grdo, jaz pa zmešan, ker mi je všeč. Sicer je pričakovala, da jo sprejemam tako kot je, a da mi pri tem ni všeč. Če sebe ne ljubimo, nas nihče drug ne more. In z nesprejemanjem sebe partnerju preprečujemo, da bi nas ljubil. Nabira se in se nabira. Razlogov je kot je ljudi. Na koncu pa vedno poči na podoben način: nasilje (varanje, samomor, pijača, ločitev, umor). Vse bi se dalo preprečiti, če bi se zdravilo razloge, ne pa simptomov. Vesel sem takih komentarjev, ki kažejo, da še premoremo duševno zdravje in čisto ljubezen.

  5. Barbara, preberite še enkrat pismo Bralke M.
    Ne pravi, da je seks nekaj grdega, ampak da prihaja do konfliktov zaradi njegovih nerealnih pričakovanj. Mož pričakuje, da mu bo Bralka M. vedno na voljo za seks in ne more in ne želi razumeti, da kljub kontracepciji ne izpolnjuje njegovih pričakovanj.

    1. Barbara Šmit, tega Bralka M ni napisala. Obračate besede in pomen; kvečjemu se sprašuje o tem. Berite moj daljši odgovor.

  6. Ljudje smo različni in imamo različne potrebe po spanju, po hrani, po seksu, po razvedrilu, po glasbi. Nekaterim je dovolj 5 ur spanja, drugi so še po osmih urah zaspani. Nekateri jejo kot piščančki, drugi se bašejo s hrano in niso nikoli siti. Tako je tudi pri seksu. Nekaterim je dovolj nekajkrat na mesec, nekateri bi vsak dan, celo večkrat. Problem nastane, ko se dobita skupaj dva taka, ki imata različne potrebe. Velikokrat prihaja do tega tudi do sporov in to hudih. Nekateri si omislijo ljubico, oz. ljubimca, velikokrat se zaradi tega tudi ločijo, to je resnica. Pred njo si ne smemo zatiskati oči. Zaradi seksa ljudje razbijejo družino in oropajo otroke ljubezni, na žalost!
    Mislim, da samo iskrena ljubezen, vzajemno spoštovanje in zrelost lahko rešita te probleme.

    Osebno težko razumem ljudi, ki 24 ur na dan mislijo samo na seks. Ali nimajo nobenega dela, se ne ukvarjajo z otroki, ne preberejo nobene knjige, ne časopisa, se ne izobražujejo, nimajo nobenega hobija? Le kako preživijo ljudje brez seksa, ki so samski, ločeni, ovdoveli, ali pa tisti, ki živijo v celibatu?

    1. Kje v tem članku pa piše,da mož 24 ur na dan misli na seks? Nikjer.
      Bralka pač piše,da bi mož seksal vsak dan,kar je čisto normalno,ona tega ne zmore zaradi različnih razlogov, ki jih ni podrobno cadela,le da ji je naporno. Ne izvemo,kakšni imata službi,ali imata majhne otroke,kaj se počneta,zakaj je njej naporno.
      Zdravi,zreli odrasli imajo iskreno potrebo po seksu večkrat na teden,uživajo v tem,gre tudi za zdravo telovadbo,za zblizanje dceh oseb v najintimnejsih trenutkih.
      Iskrenost med obema to je najbolj važno,kaj je obema všeč,kaj ne marata,kaj nočeta,da se zjoceta eden drugemu,

    2. Barcafe, berite moj daljši odgovor. Kratka replika na “Le kako preživijo ljudje brez seksa, ki so samski, ločeni, ovdoveli, ali pa tisti, ki živijo v celibatu?”: Lažje je biti sam na otoku 10 let, kot pa en mesec brez seksa v zakonu, z žensko svojih sanj, ki jo vsak dan vidiš golo, ki se vsako noč stiska k tebi, ki dela s teboj vse, razen zaključka ni.

  7. Zakaj so njegova pričakovanja nerealna, kaj pa če je težava pri ženski vsi? Vsi strokovnjaki o spolnosti,seksologi govorijo o tem,da je veliko žensk zafrustriranih,frigidnih,jih spolnost ne zanima,predvsem zaradi preteklih izkušenj,zaradi vzgoje v otroštvu. Ogromno takih žensk poznam,ki tudi v odraslosti imajo občutek krivde,sramu in se ne znajo sprostiti ker imajo vedno v glavi to kar je rekla cerkev,starši itd.

    1. Tako je Barbara! Tudi moja oseba izkušnja. Edini poljub, ki je smel biti v javnosti je bil na poročnem obredu. Torej 2x tisti dan in še 1x na zabavi. Zadnji dober seks sva imela pred poroko, ko sva si dejansko obljubila zvestobo v apartmaju daleč od sveta. Ni ga bilo niti na poročnem potovanju (se vse sliši), niti doma (se vse sliši, ker smo bili v skupni hiši s starši). Pozneje so bili otroci (ko je bilo treba zanosit pa je bilo seksa celo več, kot bi ga jaz potreboval ali pričakoval). Izven tega pa zgolj za silo “zakonski” seks, ki je bil le, ko sva bila sama, samcata; otroci v šoli, starši na dopustu, sosedje v službah … torej 1-2x na leto – na morju nikoli nič!! Ko vse okoli na plaži na pol golo, ko hormoni vrejo, moja pa še za roke se držat komaj. Ostalo doma je bilo neko pritajeno delanje usluge meni. Brezveze, sem začel zavračati. Samozadovoljevanje? Greh in izguba časa. Seks v avtu, da bi bila sama … neudobno. Apartma? Škoda denarja. In “a ti samo na seks misliš, nimaš bolj pametnega dela, obseden si”…

      … spremenilo se je šele leta kasneje, ko je sama prišla do točke, da tako ne gre naprej.

  8. Predlagam še en miselni eksperiment: kakšen bi bil nasvet terapevtke, če bi bila bralka tista, ki si želi več spolnosti kot njen mož?

    Po mojem videnju se v prispevku pojavljata eden ali dva (s strani terapevtke morda nezavedna?) predsodka: 1. merodajna je tista količina spolnosti, ki si jo želi ženska, mož se lahko večinoma le prilagodi; in/ali 2. manj spolnosti je bolj “prav” (in nič spolnosti je verjetno najbolj “prav”).

    1. Tako je Kib.
      Poznam žensko srednjih let, ki že 30 let vara moža. Redno, 2-3x na teden. Ima tako službo, da to lahko počne. Nikoli resnično zadovoljena. Njen mož ni bil dovolj “usposobljen”. Ne glede “dimenzij”, ne glede “trpežnosti”. Ona bi vsak dan, po eno uro. S časom se je izkazalo, da ne rabi “kvantitete”, ampak kvaliteto. Mož je ni sprejemal, ko se je zredila. Ljubimcem je seveda bilo vseeno kako kost glodajo, saj je bila brezplačna. Ko sta le naslovila problem: en dan sta se namreč srečala na hodniku vsak s svojimi kovčki – ona ker jo ne zadovolji, on pa ker ga vara, sta se zamislila. Ona se je telesno spravila v red in pa jo sprejel kakršna je bila tedaj. Začela sta od začetka. Sta še skupaj.

  9. V zgornjih komentarjih lepo vidimo, kako se ženske na prefinjen način lahko sili v to, da morajo biti moškemu vedno na voljo za seks. Ker drugače je z njimi nekaj narobe.

    1. Torej: če je količina spolnosti večja, kot jo želi ženska, je to slabo, in če je manjša, kot jo želi moški, to ni slabo? Ženske je treba razumeti in 100% upoštevati njihove želje, vse drugo je poniževanje, popredmetenost itd., medtem ko je neupoštevanje moških želja in odpovedovanje le-tem normalno in pričakovano, treba nas je “samo” prepričati, zakaj je to za nas “dobro”. To so pač stališča po meri žensk, ne pa po meri obeh spolov. In po meri neke ideologije.

      1. Preberite še enkrat pismo Bralke M. Ne gre samo za želje njenega moža, ampak za njegovo pričakovanje, da bo ustregla njegovim željam. Razumete razliko?
        Samo zaradi želj ne bi prihajalo do konfliktov, o katerih govori Bralka M.

        1. Branka berite moj daljši komentar.
          Že uvodoma se brez odlašanja postavljate na eno stran: Že samo pričakovanje moškega je po vaše problem. Kaj pa če je pričakovanje ženske, da se bo on spremenil, da mu bo manj do tega, problem?

          V resnici gre zgolj za pričakovanja – brez predznaka. Imata pač različna. In če nočemo zaplesti tega razmerja, moramo oba pričakovanja vzeti resno in enakovredno, brez pred-sodkov. Zagotovo sta seksala vsak dan, ko sta “delala” otroka. Ni ji bilo težko. Verjetno je to pričakovala od moža. Ko je dobila svoje, ji pa to ni več pomembno in zdaj pričakuje, da se bo mož spe ravnal po njej. No pa bom izkoristil podlago tega portala: vero. Če ste verna, cerkveno poročena, potem vam je župnik pri poročni maše prebral “Branka bodi pokorna svojemu možu (ime), kakor je cerkev Kristusu podložna in vdana.” … torej? Feminizem torej ni po svetem pismu. Se strinjam, ta teza me pri poročnih obredih zmoti. Pa vendar se da najti zmernost v njemu in tako se mora najti zmernost tudi v zakonu. Sploh, ker je nadaljevanje “mož pa naj se ravna po ženi”.

    2. Branka, vedno je lahko prisotna manipulacija. Ne smemo dojemati sveta, kot da je to pravilo. V Sloveniji se vse preveč spreminja zakone, ker se dogajajo kršitve, namesto smiselne uporabe obstoječih zakonov in izobraževanja ljudi. Tudi ženske imajo prefinjene načine. Verjetno še veliko več, kot moški, kateri smo pravi “revčki” v primerjavi z ženskami. Treba je ločit manipulacijo in naravne občutke. Če ženska ne čuti potrebe po nogometu, on pa jo … in če ona želi prebirati trače on pa ne … se lahko še vedno uskladita. Dokler je spoštovanje, je tudi harmonija. Če bi bila spolnost tudi stvar svobodne odločitve, problemov ne bi bilo. A tu se zatakne. Spolnost ni stvar svobodne odločitve. Če smo radikalni, nikoli. Je stvar družbene pogodbe, je strogo regulirana. Kako naj neka mladoporočenca vesta, da bosta nadalnih 50 let kompatibilna? Čemu se jih sili v podpis pogodbe? Samo na glas razmišljam.

  10. Nerealna apričakovanja:
    To jih zagotovo ima. Ona se ne bo spremenila. Če se bo, mu pa ne bo všeč kako se bo. Na koncu si ne bo všeč niti sama in bosta oba nezadovoljna še v tistem, kjer sedaj klapa.

    Drugače imava dober odnos:
    Ne nimata ga! To je pa ženska iluzija. Če ne štima na vseh področjih, pač ne štima. V najboljšem primeru šepa. Skupaj sta 15 let in v spolnosti še vedno uživata: z drugimi besedami še doživita vrhunec. Bodimo realni, ni enako kot pred prvim otrokom.

    2-3x na teden se njej zdi veliko:
    To obelodani bistvo problema. Ona bi verjetrno še manj, če on ne bi toliko “težil”. Za referenco jemlje druge prijateljice, ki to počno še manjkrat. Ne pogovori pa se z njihovimi možmi, ki bi verjetno vsi po vrsti potrdili, da so enaki kot njen mož. To je enako, ko sem jaz mami kot otrok navajal sosede “komuniste”, ki gredo k maši le ob večjih praznikih, ona pa je vstrajala, da vsako nedeljo in vmes, kadar je bila maša za koga znanega; da jo pač ne brigajo drugi, ampak kaj je prav. V spolnosti je enako. Prav je samo tisto, kar je zakoncema prav. Kakršnokoli referiranje od zunaj, je lahko že problem. Vsi izpostavljamo problematiko referiranja na XXX gradiva, ne izpostavljamo pa problematike referiranja na druge laične zakonce, samske župnike, komercialne medije, itd. Če je paru A nekaj super, ni nujno, da bo to paru B sploh znosno pomislit. Oboje pa je dovoljeno in prav – če je znotraj intime dveh poročenih. V cerkvah se pogosto sliši, da je zakonska postelja “oltar zakoncev” za darite Bogu. No, pogostost daritve pa ne bi smela biti problem.:)

    Njej je spolnost naporna:
    Tu je treba ločiti, če ji je naporna zaradi preobremenjenosti ali pa ji je naporna v vsakem primeru. Test naredi mož tako, da ženi odvzame kar se da veliko, če nhe vse skrbi. Zasluži veliko denarja in jo razvaja spredaj in zadaj. Če se bo v njej prebudila “levinja”, potem je bila preobremenjena. Če bo šla nakupovat, potem pač ni problem v tem. Sploh pa iz vsesorte izkušenj povem, da že sedaj vem, da ta mož doma nima “levinje” ampak “ribico”, ki je čisto zadovoljna v zakonskem zatišju. Namreč ženska, ki ji je veliko do spolnosti, to kaže tudi ko je preobremenjena, tudi ko ima skrbi, tudi ko sta brez denarja in nimata časa. Pač je čisto enostavno kako postaviš prioritete in kam daš spolnost. Ene jo imajo visoko, ene nizko, ene pa na N+1 mestu. Kar v praksi pomeni, da nikoli ne pride na vrsto, ker je vedno še kaj …

    S pritoževanjem krha njun odnos:
    Tu potrjuje zgornjo tezo. Njej je že to kar imata odveč. Trenutno ona še zmore 2-3x in on še lahko preživi z 2-3x /teden. Se pa očitno zaloga potrpljenja približuje koncu, saj išče pomoč. Kot je iz vprašanja očitno, išče zaveznika za svoj prav. Spremenila se ne bo, karkoli ji rečemo. Če bi se lahko, bi se že. Potrudila bi se za 4x na teden. Ampak saj je problem lahko tudi v “kvaliteti”, ne v kvantiteti. Celo najverjetneje je tako.

    NJENA NEREALNA PRIČAKOVANJA:
    To, da pravi, da se “s pritoževanjem krha odnos” tudi pove kako sama vidi idealen odnos: nič spolnosti oz. kadar bi ona začutila potrebo. Hkrati pa od njega pričakuje, da bo njegov doprinos pozornosti, ljubezni in ostalega pa vseeno enak kot na začetku romantike. Ne more biti! Ko sta se spoznala, sta oba vložila 100% sebe. Njej ni bilo težko vsak dan. Njemu ni bilo težko vsak dan. Karkoli imam v mislih. Kasneje pa se zadeva izpoje in oba bi samo še egoistično prejemala, kar njima najbolj ugaja. Praviloma njemu seks, njej pa objemi. Tako ne gre. A če bomo vsaj povedali pošteno, da sta za dober in za slab odnos ODGOVORNA OBA, bomo že veliko naredili za prihodnost človeštva.

    Včasih pa se samo izpoje. Kot se da vsak zapuščen avto restavrirati v novega, se da vsak odnos popraviti. Vprašanje je cene, časa in smotra.

    Odgovori uredništva:
    Že uvodoma kiksne: “lepo je brati, da imata z možem dober odnos” – saj ga nimata, sicer ne bi pristala v rubriki “pomagaj Brane”. Le kak odgovor bo sledil … avtor predvideva, da je problem v “kvanititeti”. Se popravljam, zelo verjetno je avtorica, ki se ne more vživeti v drugo stran. Torej bo odgovor “po dlaki navzdol”? Evo točno, že v prvem citatu: avtorica predvideva, da jo mož želi le v “mesenem” smislu. Čeprav se moški tako izražamo, pa večinoma ne mislimo tako. Celo najpogosteje, ko moški jamra o premalo seksa, je resničen razlog, da so lačni ljubezni, ki jo preko spolnosti prejmejo on nje. Tega moški niti sami ne vedo, zato njihove ženske še toliko manj. Pa saj ne bi rabili vedet, če bi odnosi štimali. Ampak so bili skozi zadnja tisočletja korenito pokvarjeni. Zdaj jih skušamo regulirati. Če jih skušamo regulirati, moramo pa o njih vedeti vse. Pa človek lahko o čemerkoli kar je naredila narava oz. Bog vemo vse, da bi lahko regulirali?

    Odgovor naprej je tipičen, v ničemer slab, niti dober: “Veliko je možnih dejavnikov, ki zmotijo željo po spolnosti, zato je potrebno biti realen.” – ampak zakaj teh motečih dejavnikov na začetku zveze ni bilo? Nekdo bo rekel otroci … a ti so le izgovor. Saj tudi vdove in ločene v naslednjem poizkusu spet najdejo čas in voljo. Še več volje pa najdejo pa pri izvenzakonskih podvigih.

    Članek izupostavlja še ne problem: Da ženske spolnost pogosto jemljejo kot zgolj še eno obveznost do zakona. No in tu se bistveno razlikujejo tiste ženske, ki spolnost živijo in tiste, ki jo dajejo (za blagor družine). Te, ki jo živijo, jo imajo pri vsem stresu in vsem napisanem, vključeno. Spolnost jim pomeni pobeg od stresa. Najlepši stavek, ki sem ga slišal od neke žene iz precej revne družine z več otroci: “Ja, res mo izgubli službo in avto se je pokvaril, ampak če pa še ljubezni ni bilo, potem bi bilo pa brezveze živeti”. In ni mislila na “objeme in pogovor”. Je pa, to ve vsak star človek povedati, pogovor mnogo prijetnejši po seksu. Kakor pravi star pregovor: V postelji se vse poravna. A samo, če se dva tega zavedata in ne izkoriščata.

    Žal je že tako, da če smo se zaklenili v odnos izključno z eno samo osebo, potem moramo tudi “spontanost” načrtovati. Absolutno iluzija je, da bo po 15 letih (ali katerihkoli letih), ko živita skupaj, karkoli še spontano. Se zgodi, drži. To se vidi, ko že priletni par naenkrat “pridela” še enega nepričakovanjega. Ko sta se zaradi kakega zunanjega dejavnika “spopozabila” in seksala brez zavor. In takrat pride novo življenje, ko ga iskreno pokličemo. Ta klic pa je spolnost brezu pomislekov in zadržkov. In take spolnosti so praviloma sestradani stari zakonci – ne glede na spol. Ker mu drugi daje iz dolžnosti, ne pa da bi v tem užival sam zase. Spolnost je daritev a je tudi egoistična. Obe komponenti sta njuno potrebni!

    Nihče pod pritiskom ne čuti poželenja. Ženska se ne “orosi”, moški pa ne “brsti”.

    “Ali vaš mož vidi ostali čas, ko ste prisotna” – velja za OBA zakonca enako. Ženske včasih tudi ne vidijo moževega prispevka. Nikoli ne naredi dovolj … ranjene ali podhranjene z ljubeznijo v primarni družini, bodo moškega imele za drugega očeta. Spolnost se jim bo zbudila samo, ko bo tako narekoval njihov nagon.

    “Kaj pa se bo zgodilo z vama, če pride bolezen” – moški, ki je dejansko podhranjen tega, ker zgoraj pišem, bo z lahkoto ob njej brez seksa v takem primeru. Veliko lažje je živeti brez ženske, kot pa z žensko a brez seksa. Ob ženski, ki ima spolnost že zavoljo sebe enakovredno uvrščeno med ostale prioritete, ne bo težko, kadar spolnost ne bo mogoča. Tudi, če zaradi kakega razloga ne bo mogoča v nobeni obliki. Vedno je problem MED DVEMA in ga ne iskat samo na eni strani!

    Statistika: Vsaj 3/4 moških si ne gre iskat potešitve drugje. Pač trpijo. Svoje trpljenje kanalizirajo drugače: šport, delo, hobi. Žal nekateri tudi destruktivno: alkohol, odostnost in nasilje doma. Le manjši del moških gre iskat potešitev drugje. Pa še med temi spet velja, da jih bo 3/4 rekla, da jim ni nič pomenilo. Šli so, pa niso dobili tega, kar so pričakovali. To so iz tiste skupine, ki ne pozna svojih pravih potreb. Moški gre po fizične občutke, čustev ne misli vpletati, gre mu za goli seks. Če vprašaš njih. Ženske gredo po slišanost, bližino, toplino, do ljubimca morajo nekaj čutiti, da bi se zbližale tudi telesno. Če vprašaš njih. V resnici pa je vsaj enako, če ne obratno. Na koncu je moški razučaran, če ni čustev in se moški največkrat zaljubijo in “visijo” na ljubimki. Ženske pa se na koncu ne zaljubljajo in imajo ljubimca zgolj za konkretni namen. Saj vemo: ženske pri razhodu zveze jokajo, moški se delajo neprizadete. Čez en teden je pa obratno: moški joka še leta dolgo, ona pa gre naprej. Moški, ki RES pozna svoje potrebe, ne bo šel iskat k drugi, da bi mu dala to, kar mu lahko da samo njegova žena – odnos. Če mu ga ne more dati, če ni možnosti, če se je izpela zgodba … potem je prav, da si dasta pravočasno slovo, preden bo grdo.

    “Naj vam mož bolj podrobno obrazloži, kaj vse je narobe, če pet dni ne seksata. ” – 90% moških tega ne more in ne zna. Prepričani so, da rabijo “koitus”. Rabijo pa ljubezen, ki jo prejmejo skozi le-tega. Ženska jim je to ljubezen dajala, ko jo je čutila v sebi in imela viška. Ko pa je sama izpraznjena, ko možu daje le telo, ona dobi samo fizični del odnosa, duhovno pa je vedno bolj lačen. Tako nekako, kot sesanje lizike v celofanu. In na tej točki s člankom govorimo isti jezik. Zaključim lahko samo tako, da je spolnost indikator ravnovesja v zakonu. Težje pa je določiti kaj (ne kdo) je razlog za neravnovesje. Po letih zakona niti ni več pomembno. Le to, če se da rešiti ali ne.

    PS: pa je res avtorica. Vselej namreč pišem sproti po toku misli.

  11. Tomaž in Kib, kot ženska vama v celoti pritrjujem, res je, ne more nekdo pisati kako imata drugače dober odnos, le v spolnosti ženska ne razume moškega, zakaj bi rad vsak dan seksal. Potem le ni tako čudovito v zakonu, kot si ona misli.
    Bravo bravo za vse podeljene izkušnje, Tomaž. V celoti se strinjam. In res je, ljudje se morajo dodobra spoznati v celoti, preden se odločijo za poroko in zakon. Zaradi tega pa prihaja do ločitev, razvez, ker so nekako prej vzdržni, potem jim pa buta ven, in ugotovijo, kako so si različni. Vse ostalo sem pa že v prejšnjih komentarjih napisala.

  12. Krasen prikaz kakšen strup je feminizem. Zgoraj napisano je popoln recept za “kako pripraviti moža do izjemne frustracije, posledično gledanja pornografije ali varanja”.
    Predvidevam, da sta avtorica in bralka M. katoličanke, glede na to, da je članek bil objaljen na “katoliški” strani Iskreni.net. Očitno še nista prebrali odlomka iz prvega pisma Korinčanom: “Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu. Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena. Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta lahko posvetila molitvi. Potem pa bodita spet skupaj, da vaju zaradi vajinega pomanjkljivega samoobvladovanja ne bi skušal satan.”

    Upam, da bosta obe v ponižnosti in pokornosti sprejeli učenje Cerkve. V kolikor pa jima delovanje zakona ne ustreza, je na voljo tudi redovni stan. Tam vas ne bo nihče “nadlegoval” glede spolnosti in zakonskega dejanja.

  13. Gašper, iskreno napisano in še kako resnično! Potem pa je bilo to še v reviji Domovina objavljeno, ampak brez naših komentarjev, si niso upali objaviti verjetno, ker smo jim nalili čistega vina.

    1. “niso upali” ne bo držalo, lahko z gotovostjo trdim. Brezplačnik STANE! In državna sredstva, ki so jih dobili niso neskončna. Zato je prostor v izvodu skopo odmerjen. Komentarji tudi ne bi imeli konteksta tam. Gre za reklamo kaj vse časopis zmore in ponudi. Torej “da ni samo politično trobilo*”, kot ga mnogi označujejo. Zakaj pa so dali točno ta članek za primer pa ostaja uganka? Vsekakor so dali zraven QR kodo, kar je pohvalno. Takoj se odpre konkretni članek in vsi komentarji.

      * Brezplačnik seveda je predvolilno usmerjen izvod in vsaka stran služi namenu. V njemu je jasna politična agenda koga volit, zato so vse ostale vsebine kar se da stran do volitev, da služijo uravnoteženju.

  14. Bom tukaj še nekaj drugega omenil… Zakaj se ženske zapustijo in ne skrbijo za svoj videz, npr. se precej poredijo. No, potem, ko pa pride do ločitve, potem pa kmalu shujšajo! Poznam veliko primerov. Ali je bil to pošten odnos do moškega s katerim je živela?

  15. A samo ženske se zredijo, moški pa ne? Zdaj je čas poletja in lahko povsod vidimo moške, gole do pasu, ki “ponosno” razkazujejo svoj napihnjen trebuh.
    In če je ženskam, ki se zredijo, vsaj v delno opravičilo število nosečnosti in porodov, ter popolna zmešnjava hormonov v menopavzi, pa pri moških tega opravičila ne najdemo.
    Ženska bi morala biti lepotica, moški pa je lahko zapuščen in zavaljen,kajne?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja