Podatki raziskav kažejo, da psihoterapija ni učinkovala le pri majhnem procentu oseb (npr. pri antisocialni osebnostni motnji). Pri nekaterih osebah se lahko pojavijo prehodne težave kot so občasna poslabšanja simptomov, poslabšanja v medosebnih odnosih, povečajo se neprijetni občutki (jeza, tesnoba, nemoč, frustracija, žalost …). Pomembno je, da klient ne obupa in o tem spregovori na terapiji.
Skoraj dve tretjini klientov poroča o izboljšanju kakovosti življenja, vedenja in počutja, zmanjšanju simptomov in učinkovitejšemu soočanju z izzivi, pri tretjini pa pride do celovitega prestrukturiranja osebnosti in dokončanja zastavljenih ciljev. Psihoterapija je povezana s pozitivnimi spremembami v možganih in telesu.
Kadar ima oseba nekoga, s katerim se lahko pogovori o svojih problemih in nanje pogleda na nov način, to pozitivno vpliva na njegovo razumevanje sebe in lastnih ciljev ter vrednot, razvije veščine za izboljšanje odnosov ter poišče rešitve za problem. Ključen je odnos, znotraj katerega se oseba lahko spreminja.
Da bi bila terapija uspešna, se mora klient aktivno vključevati in delati na in med terapijami, na primer s prakticiranjem novih veščin. Kajti terapevt ne more povzročiti sprememb, če jih klient ne želi. Odločitev za spremembo in za postavljanje ciljev je torej na strani klienta.